Zahteva LDS - 3. razvoja os skozi Kozjansko

Pokrajinski odbor LDS za Spodnje Štajersko se zavzema za takojšnjo dokončno odločitev in umestitev celotne trase ceste na 3. razvojni osi v prostor in njen pričetek gradnje. Vsled potrebnih in najbolj optimalnih vsestranskih razvojnih, socioekonomskih in okoljskuh učinkov ter politične podpore zahtevamo, da trasa cesta na 3. razvojni osi poteka:

1. na severnem delu na relaciji Dravograd – Slovenj Gradec – Velenje - priključek na avtocesto A1 Ljubljana – Maribor;

2. na srednjem delu od avtoceste A1 (Ljubljana – Maribor) na realciji Dramlje – Šentjur – Sevnica – Šmarješke Toplice (priključek na avtocesto A2 Ljubljana – Zagreb);

3. na južnem delu (med avtocesto A2 Ljubljana – Zagreb) po že predvideni trasi na realciji Novo mesto – Metlika – Črnomelj (do državne meje proti Karlovcu in priključitev na sistem avtocest v Republiki Hrvaški).

Prepričani smo, da bi taka rešitev kar najbolj optimalno povezala vse razpoložljive in tudi še  neizkoriščene razvojne resurse  ter tako dosegla zelo visoke pozitivne učinke.

Tretja razvojna os je ena ključnih razvojnih priložnosti širših območij na njeni celotni predvideni relaciji. Gre za zelo pomembno povezanost območij Koroške, Šaleške, Celja z okolico, Kozjanskega, Dolenjske in Bele krajine, ki bi s tem postala povsem nova razvojna priložnost za obstoječe in neizkoriščene  potenciale.

Cesta bi se na severu priključila na avstrijski avtocestni sistem, ki je že povsem blizu slovenske meje, v Sloveniji bi prečkala kar dva mednarodna avtocestna koridorja (V. in X), ter se pri Karlovcu priključila na hrvaški avtocestni sistem, kjer se načrtuje tudi krak proti Bihaču v BIH.

Tretja razvojna os ni in ne sme biti le sodobna hitra cestna povezava za tranzitni promet, temveč še posebej predstavlja zelo pomembno razvojno, gospodarsko, poselitveno, izobraževalno in kulturno-športno komponento širšega območja ob samem koridorju. Poleg vsestranskega razvoja obstoječih potencialov v tem okolju bi zagotavljala predvsem multiplikativen razvoj vseh vrst novih priložnosti in s tem zelo visoke sinergijske učinke. Že sedaj tu obstajajo pomembni gospodarski subjekti vseh velikosti, zelo razvita turistična območja in kapacitete, večja mesta in naselja, izobraževalna, raziskovalna, športna in kulturna središča in pomembna zaledja s socialnim kapitalom.  Sedaj je to slabo povezano in s tem tudi razvojno zelo omejeno prav zaradi slabe prometne infrastrukture, kar vse bi med sabo povezala 3. razvojna os.

Povezava po zgoraj navedeni varianti bi dolgoročno in strateško močno povečala migracijske tokove na navedeni relaciji in tako pospešila razvoj v tem delu države, ki sedaj, z izjemo večjih mest, krepko zaostaja za povprečjem drugih območij v Sloveniji in v Evropi.  Realizacija te povezave bi pritegnila tudi sosednja območja, med katerimi doslej, kljub majhnim razdaljam, praktično ni bilo nobenega večjega pretoka blaga, storitev, znanja, kulturne in športne povezanosti. Zato so razlogi za navedeno varianto prostorske umestitve  in zahteva za realizacijo več kot utemeljeni.