Lovska zveza Slovenije
Lovska zveza Slovenije je samostojna lovska in naravovarstvena nevladna organizacija, ki sodeluje z Ekološkim forumom LDS. Lovska zveza je članica Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v Evropski skupnosti (Federation of Associations for Hunting and Conservation of the EU - FACE) in Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (International Council for Game and Wildlife Conservations - CIC).
Nedavno so bile v Državnem zboru sprejete spremembe Zakona o divjadi in lovstvu, vendar pa strokovni nasveti lovcev pri tem niso bili upoštevani. Lovska zveza Slovenije zato želi izraziti svoje mnenje o spremembah Zakona o divjadi in lovstvu.
Mnenje o spremembah Zakona o divjadi in lovstvu
Zakon ohranja dvajsetletno koncesijska doba, kot je bilo določeno že v Zakonu o divjadi in lovstvu iz leta 2004. To je sprejemljivo, čeprav bi bila trajna koncesijska doba trajna bila optimalna rešitev. Prekinjena bi bila, ko koncesionar ne bi več izpolnjeval pogojev, ki so določeni v koncesijski pogodbi. Koncesionar mora biti namreč zainteresiran za trajnostno rabo narave ter za ohranjanje narave. Nikakor pa mu ne sme groziti kratkoročna pogodba, ker ga to sili v izkoriščanje s hitrim dobičkom, kar lahko privede do ropanja narave, še posebno takrat, če ni zagotovljen sproten in strog nadzor.
Nesprejemljive pa so spremembe zakona v tistih členih, kjer je po novem lovna pravica vezana na lastnino kmetijskega zemljišča in gozdov ter na kraj bivališča. Te rešitve so nestrokovne in protiustavne:
- V naši ustavi je določeno, da ima lastnina ekonomsko, socialno in ekološko funkcijo, kar zahteva še posebno doslednost pri ohranjanju narave ter pri trajnostni rabi narave.
- Divjad je državna lastnina in neločljivi ter sestavni del narave. Zato lastnik gozda ali drugega zemljišča nima nikakršne pravice do divjadi. Še več, lastnik gozda ima pravico samo do lesa, pa še to samo do tiste mere poseka, da niso ogrožene socialne in okoljske naloge gozda, kar je bistvo gozda. Nikakor pa nima lastniške ali kakšne druge pravice do sestavin ekološkega sistema, kot so voda z izviri in potoki, zrak, prostoživeče divje živali od mikroorganizmov in mravelj do medveda, od metulja do sove, od žabe do soma.
- Kapital in zasebna lastnina morata biti pri posegih v naravo regulirana in brzdana od države, ki mora zagotavljati trajnost in javni interes pri varstvu in ohranjanju narave. Načela trajnostne rabe so vgrajena v strateške dokumente razvoja naše države. K trajnostni rabi narave nas obvezujejo tudi že sprejete obvezne smernice Evropske unije ter druge mednarodne pogodbe.
- Ob zadnjih družbenih spremembah lastnine pri nas se še vedno namerno prikriva in megli razmejitev med javno (državno) lastnino in zasebno lastnino. Velike zablode so zato tudi pri opredelitvah, kaj so nacionalni interesi, kaj pa zasebnimi interesi.
Narava je od nas vseh. Ohraniti jo moramo tudi za vse bodoče rodove!
