Odgovori na pobude in vprašanja LDS na 25. seji Oblinskega sveta

Na 25. seji Občinskega sveta so bili svetniki LDS zelo aktivni in postavili številna vprašanja, na katera so bili na naslednji 26. seji, ki je bila 10.6.2010, s strani občinske uprave podani odgovori .

1. Jože ARTNAK – LDS je pisno izpostavil pobude in vprašanja:

Vprašanje:

Glede Občinske volilne komisije ga je zanimalo, ali je kaj spornega v dejstvu, da k predlaganju članov niso bili pozvani vsi upravičenci v skladu s 35. členom Zakona o lokalnih volitvah, ti pa so poleg političnih strank, ki so k temu bile pozvane, tudi druge organizacije v občini ter občani. Navedel je, da morajo volitve potekati tako, da ni dvoma v njihovo legitimnost in legalnost, kar velja tudi za Občinsko volilno komisijo.

Odgovor:

Zakon o lokalnih volitvah v 35. členu določa način imenovanja Občinske volilne komisije oziroma konkretno določa, kdo lahko poda predloge za imenovanje. Predlagatelji za člane komisije so politične stranke, druge organizacije občanov v občini ter občani. Način objave zbiranja predlogov ni predpisan, iz zakonodajalčevega namena, da to področje normira, pa izhaja, da so politične stranke znani subjekti in morajo biti na ustrezen način obveščeni, skladno s tem pa se njihovi predlogi tudi prednostno obravnavajo (upoštevajo). Žal to zakonodajalec ni izrecno zapisal, zato se lahko pojavljajo težave, vendar pa izpostavljena dilema glede postopka pridobivanja predlogov ne vpliva na zakonitost imenovanja.

Vprašanje:

Podal je pobudo za ponovno preučitev predloga, ki ga je dal lani, in sicer, da bi občina zaradi blažitve gospodarske krize in zmanjšanja prihodkov občanov, omogočila na enem mestu plačilo položnic brez provizije. Z odgovorom, ki mu je bil s strani župana takrat podan preko medijev, da je to mogoče v poslovnih prostorih posameznih zavodov, ni zadovoljen. To še ne omogoča dovolj zmanjšanja stroškov občanom, ker zahteva njihovo prisotnost na različnih lokacijah, kar zopet. ni ekonomično. Ponovno je predlagal, da se omogoči plačilo položnic brez provizije nekje v centru Šentjurja, in sicer za plačilo položnic vseh javnih podjetij, ki delujejo na območju občine Šentjur. K temu skušajmo pritegniti tudi podjetja, ki ponujajo storitve telekomunikacij, dostavo energije, RTV in drugega. Predlagal je, da se to organizira po vzoru Občine Celje in drugih. V kolikor to ni mogoče v okviru javnih služb, predlaga proučitev možnosti izvajanja navedenega v zasebni iniciativi.

Odgovor:

Situacija se v času od podaje prvega odgovora na dano pobudo ni spremenila.

Uvedba t.i. mestne blagajne v okviru občinske uprave trenutno ni izvedljiva zaradi nezagotavljanja potrebnih kadrovskih in prostorsko varnostnih pogojev. Druga možnost bi bila uvedba tovrstne blagajne na kateri od obstoječih bank, na pošti ipd., ki jo bomo proučili.

V obeh primerih bi uvedba mestne blagajne zahtevala znatna proračunska sredstva, v prvem primeru za pokrivanje stroškov plač, ureditve ustreznega prostora z varovanjem, nabavo programske in strojne opreme, v drugem primeru pa za pokrivanje stroškov provizije, ki pa v proračunu za leto 2010 niso predvidena. 

Že same banke in pošta pa nudijo nekatere cenejše načine plačevanja položnic z nižjimi stroški provizij (trajniki, bankomati, elektronsko bančništvo…). Plačevanje položnic na mestni blagajni, ki bi bila v Šentjurju, bi tako bilo za občane izven Šentjurja, če upoštevamo stroške prevoza, lahko celo dražje kot npr. plačevanje preko »klika« ali trajnikov. 

Vprašanje:

Zanimalo ga je, kaj so izvoljeni predstavniki iz našega okolja uspeli doseči v zvezi z upoštevanjem specifik iz našega okolja pri oblikovanju novega Zakona o skladnem razvoju. Zanimalo ga je, kaj so bili njihovi predlogi, ter kako in kdaj so jih izpostavili in kakšni so pričakovani učinki.

Odgovor:

Poslanec DZ mag. Štefan Tisel  je na 15. redni seji Državnega zbora postavil poslansko vprašanje ministru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Henriku Gjerkešu v zvezi s spodbujanjem skladnega regionalnega razvoja.

V svojem vprašanju ministru je najprej izpostavil dejstvo, da je DZ že pred časom sprejel sklep, da naj vlada Republike Slovenije v devetih mesecih od uveljavitve Zakona o razvojni podpori pomurski regiji za obdobje 2010 – 2015 pripravi nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.  Vprašanje pa se je nanašalo prav na novi Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Ob tem je mag. Štefan Tisel poudaril, da se je potrebno zavedati, da imajo regije po Sloveniji zelo različne danosti, so različno razvite in da imamo regije kot so Bela krajina, Kozjansko, Zasavje, Posočje, Posavje in Koroško, ki ne dosegajo slovenskega povprečja, kaj šele razvitejših regij. Finančna in gospodarska kriza pa je, in še bo, prizadela ravno te najmanj razvite. Takšne regije že nasplošno pesti šibka socialno-ekonomska sestava, beg možganov, narašačjoča brezposelnost, velik razvojni zaostanek in slaba prometna infrastruktura., izpostavil je tudi konkretne podatke, ki se nanašajo na Kozjansko in Obsotelje.

Vprašanje, namenjeno ministru, se je nanašalo na konkretne ukrepe oz. spodbude, ki jih bo vključeval zakon ter na to ali bo zakon v DZ prišel prej kot v pol leta. Obstoječi zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je bil sprejet leta 2003, sicer že predvideva nekaj konkretnih spodbud za ogrožena območja v odnosu do povprečja države, vendar zakon ni bil uspešen, posledice krize so drastično povečale razlike in potrebno je bilo interventno ukrepanje s specialnim zakonom za Pomurje. Mag. Štefan Tisel je izpostavil, da je za nezadostnost zakona krivo predvsem neprimerno izvajanje le-tega ter predlagal, da se pri novem zakonu razmišlja tudi v smeri večje kontrole porabe denarja, ki bo namenjen zmanjševanju oz. zaustavljanju razlik.

Vprašanje:

Izrazil je nestrinjanje z odgovorom glede sredstev za ureditev dela šolskega prostora med igriščem in poslopjem šole. Vedno so govorili o tem, da je treba urediti celoto. Želel je, da se pojasni, zakaj projekti niso bili tako pripravljeni. To je bilo izpostavljeno že v prejšnjem mandatu. Takrat je bil podan odgovor, da bi lahko uredili le igrišče in da se počaka do izdelave celovitega projekta za celotno potrebno ureditev. Izrazil je presenečenje nad dejstvom, da projekt ni zajel celote in da tako tudi ne bo realiziran. Predlagal je, da se izvede celoten projekt del med igriščem in stavbo, ki je potreben, ni pa zajet v projektu.

Odgovor:

Občina se je v letu 2007 prijavila na razpis Ministrstva za  šolstvo in šport in  na Fundacijo za šport za sofinanciranje športnih objektov za posodobitev zunanjega igrišča pri OŠ Slivnica, na osnovi DIIP-a, po katerem je bila predvidena samo posodobitev zunanjega igrišča, brez ureditve prostora med igriščem in poslopjem šole. Na osnovi potrjenega DIIP-a je bil naročen projekt PZI in izvedeno JN  za posodobitev zunanjega igrišča. Pri oblikovanju projektnih rešitev so sodelovali tudi  zaposleni OŠ Slivnica. Konec lanskega leta pa so iz OŠ predlagali, da bi kazalo urediti tudi dvorišče med šolo in igriščem, za kar je bila izdelana  projektna rešitev  in pridobljeni predračuni. Na podlagi tega in ogleda na terenu, je župan občine mag. Štefan Tisel odobril tudi realizacijo tega dela projekta.

2. Primož LAUBIČ – LDS je pisno postavil vprašanje glede prizidka k Osnovni šoli Dramlje. Zanimalo ga je, kdaj bo projekt realiziran. V letošnjem letu je predvidena pridobitev projektne dokumentacije.

Odgovor:

V proračunu občine so dejansko zagotovljena sredstva za izdelavo dokumentacije kar bo tudi realizirano.

3. mag. Sebastjan JAKLIČ – LDS je pisno postavil vprašanje glede imenovanja Občinske volilne komisije, ki ga je zastavil že na seji Komisije za normativne akte. Zanimalo ga je, ali je bil postopek izveden v skladu z zakonom ter kakšne bodo posledice, če ni bil. 

Odgovor:

Odgovor je podan pod točko 1.a.