Pravosodna politika, pravna država in pravična družba
Izhodišče pravosodne politike in ključni dejavnik modernega vladanja je načelo, da mora državljanom zagotoviti dvoje: “voice & choice”, glas in izbiro.
Če naj bo pravosodna politika sodobna, država pravna, družba pa pravična, moramo državljani in državljanke imeti nedotakljivo možnost participacije in neokrnjeno možnost izbire. Pravosodna politika lahko da dober zgled po vzoru britanske vlade s tem, da se država javno zaveže, da bo vse spore, v katere je vpletena, najprej poskušala reševati sporazumno s pomočjo neodvisnega posrednika – mediatorja. Dober zgled lahko damo tudi z uvedbo novega javnega menedžmenta, ki ga sodstvo izrazito potrebuje
 |
Poglavje 7: Pravna država in pravična družba (pdf, 34,9 Kb) |
08.05.2008 | Irena
Noben otrok, ko se rodi nima v genih, da ko odraste bo "baraba". Red v družbi je tudi skrb za posameznika, ne ujčkanje ne kaznovanje kot posledica.
Neskrb marsikatere institucije ki nima posluha za pomoč pa dobesedno vodi v večanje sodnih zadev. Le-te število se veča in delo sodnika je sojenje, kar marsikdaj ne bi prišlo tako daleč, če bi država imela posluh.
S številom primerov za sojenje sodniki nimajo ničesar drugega v rokah kot sodbo.
Mediator, kot sodnik z dolgoletnimi izkušnjami, tako znanjem kot prakso naj bi bil tisti, ki bi s posluhom in čim bolj miren način sporazumno pripravil kliente v različnih sporih do tega, da se sporazumno dogovorita. Kvaliteta v sodstvu so dobila zmeraj večji pomen in nujo, ker sodne zadeve ni mogoče reševat v paketu in hitrimi štemplji.
Žalost je že v tem, da marsikdo pride na sodišče, ker je nekaj naredil in so tiste institucije, ki bi bile nujno potrebne za pomoč odpovedale.
Posledično so sodniki potem tisti, ki naj sodijo in dosodijo da bo pravici zadoščeno.
Veliko več den.sr. bi bilo potrebno v vlaganje in gradnjo bolj vsebinsko kvalitetnega sodstva, za marsikoga bi bilo veliko lažje in boljše.
Lp
 |
Vizije vodenja |
