Smo pripravljeni na staranje prebivalstva?
Ljubljana, 30. januarja (STA) - Četrti programski posvet LDS na temo demografskih sprememb je bil posvečen staranju prebivalstva. Ker Slovenija postaja vse starejša država se na tem področju odpirajo številna vprašanja, je uvodoma dejala predsednica LDS Katarina Kresal. Med slednjimi so na posvetu izpostavili vključevanje starejših na trg dela, prenizke pokojnine ter skrbništvo.
Po mnenju predsednice Zveze društev upokojencev Slovenije Mateje Kožuh Novak staranje samo ni problem. Opaziti je namreč, da so starejši vse bolj vitalni, kasneje zbolevajo in sami lažje obvladujejo svoje težave. Kožuh Novakova meni, da bi bilo treba na ravni države več postoriti za vključevanje starejših na trg dela tudi po koncu delovne dobe, saj se po njenih besedah v njih skriva velik potencial.
Trenutno sistem tega ne dopušča. Tisti, ki so v pokoju, ne morejo prejemati plačila za drugo delo. "Če bomo znali izkoristiti potencial starejših se bomo bistveno hitreje razvijali," je ocenila. Spomnila je tudi, da je prav med starejšimi največ revežev, saj so pokojnine vedno nižje.
Po besedah raziskovalca na Inštitutu za ekonomska vprašanja Miroslava Verbiča je v Sloveniji sicer uveljavljen sistem bonusov, ki tistemu, ki se odloči, da bi ostal na trgu dela, še po tem, ko ima možnost oditi v pokoj, nudi določene spodbude. Po njegovih besedah so študije pokazale, da so le te tako bistveno prenizke in se zato posamezniki zanje ne odločajo.
Glede pokojnin je Verbič spomnil, da je treba na to vprašanje pogledati tudi z druge strani: Po njegovih besedah ne gre za to, da država noče dati sredstev za pokojnine, gre za to, da jih je treba nekje vzeti, in sicer pri aktivnem delovnem prebivalstvu.
O sporni izjavi nekdanjega sekretarja na ministrstvu za delo Marka Štrovsa, ki ga je stala funkcije, "da je vse, kar ogroža upokojence, Matilda", je Kožuh Novakova dejala, da je je bila, ne glede na vse, kar je sicer kot sekretar dobrega naredil za upokojence, na nek način vesela, saj je pokazala "kakšen je odnos države do upokojencev".
Predavateljica andragogike na Filozofski fakulteti Ana Krajnc, ki sicer deluje tudi v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje, je spomnila, da je v Sloveniji kar četrtina starega prebivalstva. Slovenski upokojenci pa so po statističnih podatkih glede na povprečno starost najmlajši v Evropi.
Sama se zavzema za dejavno starost, ne v smislu poklica, temveč dela na splošno. "Starost je treba vključiti v tok razvoja in ji nadeti novo podobo," je dejala in dodala "starejši ne moremo biti kot polhi v brlogu in čakati na Matildo". Ocenjuje tudi, da je treba starejše otresti stereotipov in jih spodbujati k temu, da se poslužujejo številnih možnosti, ki so jim na razpolago.
Verbič je nadalje pojasnil 3-stebrni model Svetovne banke. Prvi steber modela je javni in naj bi se financiral dokladno, s sprotnim kritjem, druga dva stebra pa sta financirana kapitalsko. V Sloveniji ne delujejo oblike varčevanja, ki bi kompenzirale delovanje prvega stebra. Na tem področju po njegovih besedah še ni bilo dovolj storjenega.
Kožuh Novakova je dodala, da od države ne želijo varstva, temveč le možnosti, da bodo lahko izkoristili svoja znanja. Glede domov za ostarele je dejala, da se ji to ne zdi smotrna rešitev. "Več bi morali narediti, da bi starejši ostali doma tako, da bi družba pomagala svojcem s pomočjo na domu ali pa celo s skrajšanjem delovnega časa tistim posameznikom, ki skrbijo za starejše svojce.
 |
Vizije vodenja |
