Slovenija na poti v konkurenčno družbo znanja

Ljubljana, 6. februarja (STA) - Peti programski posvet LDS je bil usmerjen v iskanje odgovora na vprašanje, ali je Slovenija družba znanja. Med drugim so udeleženci spregovorili, kako zagotoviti sredstva za pridobivanje kvalitetnejšega znanja, kako to znanje povezati s potrebami gospodarstva, poudarili pa so tudi, da je treba pri iskanju rešitev prisluhniti mladim.

Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Boštjan Žekš meni, da slovenska družba še ni družba znanja. Dejal je, da je šolstvo sicer bilo, je in bo ena od vladnih prioritet, a le v besedah, saj v praksi Slovenija ne izpolnjuje osnovnih evropskih dogovorov na tem področju. Žekš želi, da bi v Sloveniji prišli do nacionalnega konsenza in bi šolstvo resnično začeli jemati kot prioriteto. Sam zagovarja popolno avtonomijo univerze in visokega šolstva.

Tamara Lah Turnšek, direktorica Oddelka za genetsko toksikologijo in biologija raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, se je z Žekšem strinjala, da se v Sloveniji o znanosti v javnosti premalo govori in opomnila, da so slovenski raziskovalci v evropskem merilu veliko dosegli, na kar po njenih besedah kaže tudi njihova uspešnost pri pridobivanju projektov na evropski ravni.

V razpravo se je vključil tudi podpredsednik in saborski poslanec Hrvaške socialno-liberalne stranke Ivan Čehok, ki je dejal, da se mu zdijo na današnjem posvetu odprta vprašanja podobna tistim, s katerimi so se spopadali na Hrvaškem. Opomnil je, da mora znanje postati temeljna družbena vrednota. V nasprotnem primeru po njegovih besedah ne Slovenija ne Hrvaška ne bosta postali družbi znanja.

Lah Turnškova je opozorila, da se v zadnjem času v znanost dejansko vlaga manj. Po njenih besedah so izračuni pokazali, da če bi v znanosti delovali z enakim vložkom, kot je trenutni, "bi lizbonsko deklaracijo dosegli leta 2150". Pridružila se je pobudi, da je treba visoko šolstvo in znanost pospešeno financirati. Opomnila je, da bi bil na področju znanosti potreben vsaj še enkrat tolikšen vložek, kot je trenutni, da bi dosegli vse cilje, ki smo si jih zastavili.

Prorektor Univerze v Ljubljani in profesor na Fakulteti za družbene vede Ivan Svetlik je dejal, da mora Slovenija, če želi znanje uveljaviti kot strateško prednost, doseči 30 do 40 odstotkov izobraženega prebivalstva in hkrati zagotoviti, da bo osvojeno znanje tudi kvalitetno. Deklarativno smo vsi za družbo znanja, pri srednjeročnih načrtih pa se ustavi, je opomnil. Poudaril je, da je treba v šolstvu in znanosti zagotoviti stabilno financiranje, ki bo zagotovilo tudi ustrezno infrastrukturo za pridobitev vrhunskega znanja.

Žekš je sicer dejal, da je sam za uvedbo šolnin v visokem šolstvu. Na nekaterih visokošolskih programih je vpisanih 30 odstotkov izrednih študentov, ki ne študirajo ob delu, ampak se na ta način šolajo, ker se jim ni uspelo vključiti v redni program. Med njimi so tudi socialno šibki, je opomnil Žekš in dodal, da bi te študente razbremenili tako, da bi študij vsak plačal.

Svetlik meni, da bi se s plačevanjem šolanja oddaljili od ideje, da bi znanje izpostavili kot strateško prednost v prihodnjem razvoju. Sam podpira zamisel o "prispevku v izobraževanju", ki bi bil namenjen dodatnim storitvam ali nadstandardnim programom. Če ima znanje ceno, jo je treba na nek način simbolno ovrednotit, je dejal.

Govora je bilo tudi o sodelovanju med univerzami in gospodarstvom. Predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, ki deluje tudi kot predsednik sveta zaupnikov Univerze na Primorskem, verjame, da je treba vzpostaviti splošno zavest, da tovrstna potreba obstaja, opozoril pa je, da so imeli že veliko težav s tem, kako to potrebo artikulirati znotraj gospodarstva. Glede financiranja šolstva s strani zasebnega sektorja je Bavčar dejal, da bi to lahko bilo neke vrste dopolnilo k dosegu stabilnosti v financiranju visokega šolstva.

Vodja razvoja v Cimosu Petar Orbanič je dejal, da bodo univerze zato, da vzpostavijo sodelovanje z gospodarstvom, potrebovale kar nekaj časa. V tem odnosu naj bi bila po njegovih besedah država katalizator, ki bi spodbujala primere dobrih praks. Sem zato, da država v svoji politiki pokaže podporo tistim kadrom, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje, je dodal.

V imenu študentov je spregovoril Klemen Miklavič, ki je dejal, da je dolžnost vlade sestaviti tak visokošolski sistem, ki bo zajemal interese vseh zainteresiranih v prihodnost visokega šolstva in bo hkrati uravnotežil potrebe gospodarske rasti in družbenega napredka. Potrebno je oblikovati celovito strategijo razvoja reforme visokega šolstva, hkrati pa mora vlada poskrbeti za njeno implementacijo, je še dejal.