Strokovnjakinja
Za sintezo prihodnosti je potrebna sinergija:
- vlaganj v raziskave,
- visoko vrednotenega znanja,
- motiviranih ljudi.
Zato bomo:
- Zagotovili rast plač vrhunskih strokovnjakov in s partnerskim odnosom raziskovalnega prostora z gospodarstvom omogočili dodatne možnosti za zaslužek.
- S finančnimi spodbudami povečali pretok znanja in izmenjavo profesorjev z najboljšimi univerzami Evrope in sveta.
- Davčno razbremenili delo in olajšali vključevanje najboljših mladih raziskovalcev v razvojne centre ter tako do 2015 povečali število raziskovalcev v gospodarstvu s 30 % na 50 %.
- Omejili zgornje meje vseh prispevkov iz bruto plač.
- Zaščitili akademsko svobodo visokošolskih zavodov in raziskovalnih ustanov. Avtonomija posameznika v raziskovanju in poučevanju bo slonela na odgovornosti in etiki stroke.
6. Kaj bi si želeli vi?
09.09.2008 | Boštjan Klajnščak
Nikjer nisem zasledil kakih vsaj približnih smernic za razvoj informacijske družbe ter slovenske industrije IT, ki caplja tudi za Evropo. TUDI Evrope pa pravim zato, ker slednja predstavlja 33% skupne svetovne porabe za IT, hkrati pa se nazaj vanjo steče le 25% taiste porabe - evropski proizvajalci so čedalje manj konkurenčni. Zato v Sloveniji potrebujemo sistemski pristop tako k izobraževanju na tem področju, kot tudi k celoviti strategiji sektorja. Predvsem bi bilo ključno vzpostaviti razdelan sistem podpore ter doseči vključitev neodvisnih strokovnjakov v VSE zgoraj omenjene procese. Na ta ali oni način sem bil prisoten pri skorajda vseh v podobno smer začetih poskusih v zadnjih letih, a so se prav vsi izjalovili ali pa zastali zaradi različnih interesov sodelujočih.
13.09.2008 | danijel kurinčič
poleg Kulture, Zunanje zadeve, Enekopravnost. Nevem sicer kaj tam dela, ampak moram rečt, da zgleda dokaj resno in po vsebini je na hitro rečeno najresnejši IKT program med strankami. (http://lds.si/si/program/podrobneje_o_programu/informacijska_druzba)
SDS ne ponuja na IKT nič pametnega (http://www.sds.si/volilni-program/gospodarstvo/) in poleg t-2 se tudi nič presunljivega ni zgodilo v njihovi vladi. Pod LDS smo imeli sicer ministrstvo za IKT (katerega ocene dela ne bom dajal).
SD ima tudi dve strani v svojem progarmu namenjene IKT, ampak na žalost gre bolj za želje in ne za konkretne predloge.(http://www.socialnidemokrati.si/avp/preberi/75/34-informacijska-druzba-kot-hrbtenica-tehnoloskega-razvoja/)
15.09.2008 | Dorijan Maršič
G. Kurinčič
Hvala za komentar, ki je obenem odgovoril g Klanjščaku. Naš program na področju informacijske družbe so sestavljali strokovnjaki in praktiki s tega področja.
15.09.2008 | Boštjan Klajnščak
Popolnoma se strinjam z g. Kurinčičem, in tudi ne dvomim a priori v strokovnost ljudi, ki so citirani program na področju IKT sestavljali, vendar lahko tudi za tega rečem, da gre za morda malo bolj dodelane, ampak še vedno zgolj želje. Nikjer nič konkretnega. Poleg tega ne sledimo prav dobro povprečju EU (proti koncu prve strani programa) , vsaj ne po zares relevantnih indikatorjih. Med omenjenimi 52 jih je namreč le malo, ki zares kaj pomenijo za sektor IKT in ne le za razvitost informacijske družbe.
23.09.2008 | RENATA
Z vidika konkurenčnosti in rasti (predvsem produktivnosti) je bolj kot obseg vlaganj v raziskave IN RAZVOJ, pomembna njihova učinkovitost.. Glede raziskav pa je po mojem potrebno sledeče: večja usmerjenost v temeljne raziskave namesto v razvojne. V Sloveniji se srečujemo z nerazvitostjo mehanizmov za financiranje inovacij. Strinjam pa se z že napisanim, da je potrebno "popraviti" nespodbudno okolje za razvoj podjetništva (predvsem področje davkov).
 |
Vizije vodenja |
