Nemčija ceni slovensko zgodbo o uspehu

Nemški in slovenski zunanji minister sta vnovič potrdila odlične bilateralne odnose, oba pa Srbiji in Kosovu ponujata evropsko perspektivo skozi dialog.

Interes Nemčije in Slovenije je poglobitev že zdaj tesnega partnerstva, sta včeraj na tiskovni konferenci v Ljubljani v en glas zatrdila nemški zunanji minister Guido Westerwelle in njegov slovenski kolega Samuel Žbogar. Nemčija je že dolga leta najpomembnejša slovenska zunanjetrgovinska partnerica. Lani je blagovna menjava med državama znašala 6,3 milijarde evrov. Nemčija ima po dveh hudih letih, nemško gospodarstvo je lani z minus petodstotno rastjo doseglo dno, spet gospodarsko rast in zaznava dober razvoj na trgu delovne sile, zato so se povečale možnosti za gospodarsko sodelovanje tudi na področju vlaganj, predvsem pa infrastrukture in energije, je povedal Westerwelle. Kot vemo, je v Sloveniji na področju infrastrukture in prometa aktualno vprašanje oblikovanja logističnega holdinga, sestavljenega iz Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope, v katerega želi vstopiti Deutsche Bahn s posredovanjem njihovega bivšega direktorja Helmuta Mehdorna, za zdaj "brezplačnega" svetovalca premierja Boruta Pahorja pri preoblikovanju Slovenskih železnic.

Na politični ravni, tako Žbogar, pa imata državi podobno vizijo prihodnosti, tako dvostranskih odnosov kot tudi položaja v regiji, Evropski uniji in mednarodni skupnosti. Westerwelle je na svojem prvem obisku v Sloveniji pri prijatelju Samuelu, kot se je izrazil, izpostavil, da Nemčija zelo ceni slovensko zgodbo o uspehu, ki ni samo politična, ampak tudi gospodarska. Z arbitražnim sporazumom s Hrvaško je Slovenija postala vzor za druge podobne primere na Zahodnem Balkanu in je regiji poslala signal, da je mogoče odprta vprašanja s sosedami rešiti pragmatično in konstruktivno, je poudaril Westerwelle. Oba ministra sta podprla evropsko perspektivo za države Zahodnega Balkana. Tudi za Srbijo in Kosovo po objavi mnenja Meddržavnega sodišča v Haagu, da razglasitev neodvisnosti Kosova ne pomeni kršitve mednarodnega prava.

Glede mnenja sodišča o Kosovu je Žbogar ponovil stališče Slovenije, da mnenje zelo jasno in nedvoumno, saj odpravlja dvome o neodvisnosti Kosova. Podobno je Westerwelle menil, da bi moralo mnenje sodišča prinesti impulz za nov dialog med Srbijo in Kosovom, saj je pravni proces z objavo mnenja končan. Pri tem se je zavzel za pragmatično in konstruktivno rešitev, ki bo ne samo v interesu obeh držav, tamkajšnjih ljudi in regije, ampak tudi v interesu Evrope. Namen novih sankcij proti Iranu, ki jih je EU sprejela v ponedeljek, pa je, tako Žbogar, da se Iran vrne za pogajalsko mizo, kjer bi dosegli rešitev vprašanja iranskega jedrskega programa. Za vodjo nemške diplomacije so sankcije proti Iranu most v smeri dialoga, sodelovanja in transparentnosti, saj iransko jedrsko orožje predstavlja resno grožnjo ne samo za regijo, ampak za celotno varnostno statiko sveta.

Pred srečanjem s slovenskim zunanjim ministrom se je Westerwelle včeraj dopoldan srečal tudi s slovenskim premierom Borutom Pahorjem, s katerim sta govorila zlasti o gospodarskem sodelovanju med državama. Nemškega zunanjega ministra je pred odhodom iz Ljubljane sprejel tudi predsednik republike Danilo Tūrk. Predsednik nemških liberalcev (FDP), ki skupaj s konservativno CDU tvorijo rumeno-črno koalicijo, se je srečal tudi predsednico LDS Katarino Kresal. Oba sta člana družine evropskih liberalnih strank.