Pahor za mnenje zaprosil Guliča

Primerjalno študijo Draga Čeparja o ureditvi duhovne oskrbe vojakov v Evropi in Natu, ki priporoča ustanovitev vojaško-varnostnega ordinariata, mora zdaj preučiti vladni urad za verske skupnosti.

Ljubljana - Vlada se glede ustanovitve vojaško-varnostnega ordinariata oziroma sklenitve sporazuma s Svetim sedežem, v okviru katerega bi uredili s tem povezana vprašanja, še ni izrekla. Kot vse kaže, pa o tem intenzivno razmišlja. Konec minulega tedna so namreč iz kabineta predsednika vlade na vladni urad za verske skupnosti (UVS) naslovili prošnjo, naj do septembra preučijo primerjalno študijo Duhovna oskrba vojakov v Evropi in Natu s poudarkom na ureditvi duhovne oskrbe katoličanov, končano sicer že marca letos, in o njej pripravijo mnenje.

Gre za prvi del študije, ki je že nekaj časa objavljena tudi na spletni strani obrambnega ministrstva in ima 130 strani, njen avtor pa je nekdanji direktor Urada RS za verske skupnosti, zdaj sekretar na MORS, dr. Drago Čepar.

Predsedniku poslali "delovno gradivo"

Po besedah Aleša Sile z ministrstva za obrambo ima poslano gradivo še vedno status delovnega gradiva. Drugi del študije, ki bo vključeval tudi stališča ustavnega sodišča, zlasti tista, ki v aprilski odločbi o zakonu o verski svobodi zadevajo versko oskrbo v vojski, naj bi bil končan šele jeseni. Direktor UVS Aleš Gulič nam je povedal, da bodo pripravili mnenje o sami študiji, kar zadeva stališče urada o upravičenosti ustanovitve vojaškega ordinariata, pa je, kot je poudaril, to že znano. "Večkrat smo že povedali, da bi ustanovitev vojaškega ordinariata pomenila poseg v suverenost slovenske države, zato te rešitve ne podpiramo. Dodaten razlog, ki govori proti ordinariatu, je tudi dejstvo, da sedanji vojaški vikariat po mnenju uporabnikov in pristojnega ministrstva deluje zelo dobro," nam je povedal Gulič.

Dr. Drago Čepar je v študiji podrobno opisal raznoliko organizacijo vojaške duhovne oskrbe v članicah Nata - posebej v "starih" evropskih članicah, posebej v neevropskih članicah in posebej v članicah, ki so to postale v tem stoletju - v članicah EU, ki niso v Natu, in v nekdanjih socialističnih državah. Podrobno je opisal pravne osnove za ustanovitev služb, njihovo sestavo, naloge, ki jih opravljajo, položaj (morebitne čine) vojaških duhovnikov, njihovo izobrazbo in število ter vir in višino prejemkov. Študiji je priloženih tudi 23 sporazumov Svetega sedeža z 18 državami in zveznimi deželami, objavljenih po letu 2000. Ob primerjanju se je osredotočil na tranzicijske države, ker da smo jim "podobni po izkušnji neobstoja in ponovnega vzpostavljanja vojaške duhovne oskrbe", in ponekod segel (pre)globoko v zgodovino. Med drugim je namreč orisal tudi vojaško duhovno oskrbo v osmanskem cesarstvu, v Avstro-Ogrski in celo v ustaški NDH. Čepar v študiji izpostavlja, da imajo vojaško duhovno oskrbo urejeno vse tranzicijske članice Nata razen Albanije in Bolgarije. Vojaški ordinariat za katoličane in sporazum s Svetim sedežem, ki ta ordinariat določa, pa imajo vse tranzicijske članice Nata z večinsko katoliškim prebivalstvom razen Slovenije, se pravi Hrvaška, Madžarska, Litva, Poljska in Slovaška. Ordinariate poznajo tudi skoraj vse "stare" članice Nata. Kot zanimivost omenimo, da Irska nima niti posebne vojaške škofije niti sporazuma s Svetim sedežem, prav tako ne Švedska in še nekatere države.

Čepar: Izkoristimo pripravljenost Svetega sedeža

Dr. Drago Čepar v študiji priporoča tako ustanovitev ordinariata kot sklenitev sporazuma s Svetim sedežem. Po njegovem mnenju bi tako rešili "odprto vprašanje" najštevilčnejše verske skupnosti v Sloveniji in pozitivno vplivali na podobo vladne politike v domači javnosti. Zvišali bi tudi raven zagotavljanja ustavne pravice do verske svobode. Ker je Sveti sedež pripravljen ustanoviti ordinariat, poudarja, bi tako kot druge države morali to pripravljenost izkoristiti. Tako bi tudi dvignili ugled slovenske vojske doma in na misijah ter zadovoljstvo in ponos vojakov. "Če vojaka obišče najvišji predstavnik njegove vere, mu to dvigne samopodobo in samozavest," je prepričan Čepar. Nenazadnje pa bi ustanovitev obrambno-varnostnega ordinariata, ki naj ne bi predstavljala dodatnih stroškov za državo, za tako majhno državo pomenila tudi posebno priznanje. Argumente in pomisleke proti ustanovitvi ordinariata oziroma sklepanju sporazuma s Svetim sedežem Čepar navaja, a tudi zavrača. Po njegovem ne eno ne drugo ne omejuje ravni pravice do verske svobode za pripadnike drugih verskih skupnosti, ne krši načela ločenosti verskih skupnosti od države in ne ogroža njihove ustavno zagotovljene enakopravnosti.

Za stališče o morebitni ustanovitvi vojaškega ordinariata smo zaprosili tudi obrambno ministrico Ljubico Jelušič. Iz službe za odnose z javnostmi so nam odgovorili, da ministrstvo ni pristojno za urejanje ali opredeljevanje do zadev, ki so predmet mednarodnih pogodb.

Gulič: Blagoslov Triglava je sporen

Slovensko vojaško ladjo Triglav je prejšnji teden ob splovitvi v ruski ladjedelnici Almaz blagoslovil katoliški vojaški vikar dr. Jože Plut, ki je tudi uslužbenec ministrstva za obrambo. V javnosti so se pojavili očitki, da je vojaško ladjo blagoslovila kar država sama. Sicer pa naj bi bil blagoslov neustaven zato, ker ga je izvedel le predstavnik ene verske skupnosti, kar naj bi druge verske skupnosti, ki te možnosti niso imele, postavilo v neenakopraven položaj. Direktor vladnega urada za verske skupnosti Aleš Gulič očitkom pritrjuje: "Blagoslov vojaške ladje je simbolično državotvorno dejanje. Ker je bilo omogočeno le eni verski skupnosti, je bila zaradi tega ta privilegirana. Po mojem mnenju je bila s tem dejanjem načeta ustavna ločitev države in verskih skupnosti in njihova ustavno zagotovljena enakopravnost."