Novi prometni zakoni bodo še strožji

Stanje na področju prometne varnosti se v Sloveniji izboljšuje, reforma zakonodaje pa naj bi prinesla še boljše rezultate

Ljubljana - Dobri dve leti po uveljavitvi novele zakona o varnosti cestnega prometa, ki je sprva močno razburkala laično in strokovno javnost, je varnostna slika na slovenskih cestah precej spremenjena. Število smrtnih žrtev prometnih nesreč se odtlej naglo zmanjšuje, kar je nedvomno dobra novica. Letos je na naših cestah do današnjega dne umrlo 73 ljudi, lani pa je v enakem obdobju ugasnilo 27 oziroma dobra tretjina življenj več. Še bolj krvava je bila bilanca v letih 2008, ko so prometne nesreče do sredine julija vzele 110 življenj, in leta 2007, ko je v enakem obdobju v zveriženi pločevini ugasnilo kar 156 življenj.

Streznitev politične in civilne družbe

»K boljši prometni varnosti sta prispevali predvsem povečanje glob in večje število kazenskih točk za prekrške, ki so vzrok za najhujše prometne nesreče, pridržanje voznika v primeru vožnje pod znatnim vplivom alkohola, to je nad 1,1 promila, in zaseg motornega vozila,« nam je sporočila Nuška Tavčar, tiskovna predstavnica policije. Precej bolj izčrpen je Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot za večjo varnost na cestah, ki je prepričan, da je katastrofalna varnostna slika med letoma 2001 in 2007, ko je bila Slovenija na repu evropskih držav glede prometne varnosti, streznila tako državne organe kot civilno družbo. »Vsak seje po svoje začel truditi, da stanje izboljšamo,« pravi Štaba. Po njegovih besedah lahko opazno izboljšanje varnostnega stanja pripišemo tako visokim kaznim za prometne prekrške kot mnogim drugim dejavnikom. »K temu so zagotovo prispevali boljše ceste oziroma gradnja avtocestnega omrežja, uvedba vinjetnega sistema, zaradi katerega se je veliko prometa preusmerilo na avtoceste, razmeroma dober vozni park in veliko poostrenih policijskih nadzorov prometa. Pripomoglo je tudi dejstvo, da se je s tem problemom začela aktivno ukvarjati tudi politika, k čemur jo zavezuje evropska komisija, veliko zaslug ima tudi nevladni sektor in vsaj po moj em mnenju svojci žrtev prometnih nesreč. Ti so z javnim razkrivanjem tragičnih zgodb dodatno vplivali na ljudi,« meni Štaba.

Kmalu nova prometna zakonodaja

Njegove besede dopolnjuje ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. »Izboljšanje prometne varnosti sem postavila za eno svojih prioritet že na začetku mandata. Ko smo se s sodelavci srečali z žrtvami prometnih nesreč in poslušali njihove izpovedi, nam je bilo jasno, da moramo sprejeti vrsto ukrepov in narediti temeljit zasukvmiselnostiljudi,« nam je zaupala notranja ministrica in dodala, da je nekaj največjih problemov, kot so označevanje cest, sprememba načina dela v policiji in večji nadzor nad delom avtošol, notranje ministrstvo začelo reševati takoj po njenem prihodu na čelo ministrstva. Za še večjo varnost na cestah pa naj bi kmalu poskrbela reforma prometne zakonodaje, ki je trenutno v zadnji fazi pripravljanja. Zakon o varnosti cestnega prometa bodo nadomestili štirje novi zakoni, zakon o voznikih, zakon o vozilih, zakon o javnih cestah in zakon o pravilih cestnega prometa. »Sedanji zakon o varnosti cestnega prometa je namreč treba posodobiti, področja voznikov, vozil, javnih cest in pravil vožnje pa so tako pomembna in široka, da vsako zase zahteva posebno obravnavo,« je sporočila Vesna Mitrič iz službe za odnose z javnostjo pri ministrstvu za notranje zadeve, ki je skupaj s prometnim ministrstvom zadolženo za pripravo nove zakonodaje. Po zagotovilih ministrstva za promet so zakoni v fazi medresorskega usklajevanja, njihova obravnava v državnem zboru pa naj bi se po predvidevanjih začela letošnjo jesen. Novi zakon o pravilih cestnega prometa bo prekrškarjem še bolj zagrenil življenje, saj je predvideno še strožje sankcioniranje najhujših prometnih prekrškov, kamor sodijo vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, vožnja v napačni smeri in prehitra vožnja. Zakon o cestah naj bi dvignil standarde cestne varnosti, ki so povezani z infrastrukturo, zakon o vozilih bo kot prvi krovni zakon na področju motornih vozil v naši državi celovito urejal pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, za njihovo registracijo in njihovo udeležbo v cestnem prometu, zakon o voznikih pa bo osredotočen predvsem na vzgojo in usposabljanje kandidatov in voznikov. Z njim bodo urejeni tudi resocializacija povratnikov prometnih kršitev in kontrolni zdravstveni pregledi ter preventivni pregledi s svetovanjem pri osebnem zdravniku za tiste voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola. Od nove zakonodaje veliko pričakuje tudi Kresalova. »S spremembo zakonodaje, ki je plod dela treh ministrstev in za katero pričakujemo, da jo bo vlada obravnavala konec avgusta, želimo doseči premik v glavi tistih voznikov, ki vozijo neodgovorno ali pod vplivom alkohola. Zaostrili bomo sankcije za tri vrste prekrškov, velike prekoračitve hitrosti, alkoholiziranost voznikov in vožnjo v nasprotno smer,« napoveduje notranja ministrica. Spremembe zakonodaje pozdravlja tudi Robert Štaba, ki pa v vsem skupaj še naprej vidi tudi črni madež. »Želim si, da bi vsaj hujše prometne nesreče dobile prioritetno sodno obravnavo, ki bi se končala v normalnih rokih. S tem bi se postavili tudi nekakšni civilizacijski standardi, kajti današnje stanje je nevzdržno. Bo pa to zelo velik zalogaj,« je prepričan Štaba.

Čez deset let v EU za polovico manj smrtnih žrtev

Evropska komisija je včeraj sprejela zelo ambiciozen načrt, po katerem naj bi se v državah članicah Evropske unije število smrtnih žrtev prometnih nesreč v prihodnjih desetih letih zmanjšalo za polovico. Pobude med drugim zajemajo višje standarde za varnost vozil, boljše usposabljanje uporabnikov cest, ostrejše uveljavljanje cestnih predpisov in gradnjo varnejših cest. »Vsakdan na evropskih cestah umre okoli sto ljudi. Od leta 2001 smo sicer dosegli opazen napredek in uspeli rešiti skoraj 80.000 življenj, vendar pa je število smrtnih žrtev in poškodovanih na naših cestah še naprej nesprejemljivo visoko,« meni podpredsednik evropske komisije Siim Kallas

Vsako leto okoli pol milijona prekrškov

Policisti še naprej pridno lovijo kršitelje cestnoprometnih predpisov. Vsako leto organi pregona ugotovijo okoli pol milijona prekrškov, največ glob pa izrečejo zaradi neprilagojene hitrosti, neuporabe varnostnega pasu, nepravilne uporabe mobilnega telefona med vožnjo, vožnje pod vplivom alkohola, neupoštevanja prometne signalizacije, neregistriranih motornih vozil in vožnje brez ali z neveljavnim vozniškim dovoljenjem. Lani so policisti obravnavali 442.496 prometnih prekrškov, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa so našteli že 124.379 kršitev cestnoprometnih predpisov.

Država upoštevala predloge posameznikov

Pri pripravi nove zakonodaje sta po zagotovilih ministrstva za promet že od samega začetka sodelovali tako strokovna javnost kot civilna družba. Svoje predloge je lahko kdor koli podal v okviru javnih razprav, ki so potekale od konca januarja letos do priprave predlogov zakonov. »Prav tako sta ministrstvo za promet in ministrstvo za notranje zadeve sprejemala komentarje in pripombe na javno objavljene elektronske naslove,« pojasnjujejo na prometnem ministrstvu in dodajajo, da so posamezne delovne skupine vse predloge, ki so se skladali s cilji nove zakonodaje, tudi upoštevale.

Predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba pozdravlja bodočo zakonodajo, a hkrati opozarja, da največji zalogaj ostaja sodna obravnava povzročiteljev najhujših prometnih nesreč. Po njegovem mnenju se postopki lahko vlečejo zelo dolgo, današnje stanje pa opisuje kot nevzdržno.

Notranja ministrica Katarina Kresal od nove prometne zakonodaje veliko pričakuje in napoveduje, da bodo odslej še strožje sankcije za najhujše prometne prekrške. Predvsem želijo doseči premik v glavi tistih voznikov, ki vozijo neodgovorno ali pod vplivom alkohola.