Jeseni ponovno o "strukturni reformi" poslancev in županov

Nezdružljivost funkcij

Ključ za potrditev zakona o poslancih in ločitvi funkcij poslanca in župana je v SD - Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic upa, da bo Bojanu Kontiču uspelo dobiti podporo v lastnih vrstah.

Ljubljana - Po dveh neuspelih poskusih v sedanjem mandatu državnega zbora, da bi ločili funkciji poslanca in župana - teh je zdaj kar 23 v devetdesetčlanskem domu -, bo vladajoča koalicija jeseni poskušala še tretjič s ponovno vložitvijo zakona o poslancih. »Neustavno ustavno praznino« je v času Janševe vlade poskušal odpraviti že tedanji minister za javno upravo Gregor Virant, a za to ni dobil ustrezne politične podpore. Prvi poskus v lanskem letu so pokopali nekateri koalicijski poslanci, vladi tudi z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ni uspelo prepričati poslancev. Bo ločitev funkcije poslanca in župana uspela v tretjem poskusu?

Nezdružljivost poslanske in županske funkcije je eno večjih torišč politike v državnem zboru. Opozorila ustavnih pravnikov, da je lahko položaj poslancev, ki načeloma zastopajo interese vseh državljanov, ogrožen zaradi opravljanja dvojne funkcije na lokalni ravni, doslej niso zalegla. Vlade in koalicije v to ustavno praznino praviloma niso hotele posegati, če pa se je zakon o poslancih, ki ureja nezdružljivost funkcij, le znašel pred poslanci, ga ti pričakovano niso podprli. Nazadnje se je to zgodilo lani jeseni, kar je povzročilo v koaliciji povišane tone, ki so jih utišali na koalicijskem vrhu z obljubo, da bodo poskusili znova, a ne pred letošnjimi lokalnimi volitvami. Po drugem neuspelem poskusu, ko je želela ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs nezdružljivost funkcij urediti z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, je predsednik vlade Borut Pahor junija letos napovedal, da vidi odpravo združljivosti županske in poslanske funkcije kot strukturni problem.

Glede na dosedanje razpoloženje poslancev je jasno, da bo moral premier o »lomljenju strukturnih problemov« prepričati predvsem svoje poslance oziroma poslance največje poslanske skupine SD. Vodja poslancev SD Bojan Kontič pojasnjuje, da so se o tej temi znova pogovarjali in sklenili, da bodo k zakonu o poslancih prispevali podpise ter s tem omogočili njegovo vložitev v zakonodajno proceduro. »Dogovorili smo se, da bomo zakon podprli. Res je, da bodo nekateri poslanci kandidirali za župane, a to ne spremeni dogovora. Vsi poslanci, ki kandidirajo, vedo za dogovor, nova ureditev, za katero upam, da bo sprejeta, pa bi veljala z naslednjimi parlamentarnimi volitvami,« pravi Kontič.

V poslanski skupini Zaresa, ki je dejansko pobudnica ponovnega odločanja o zakonu o poslancih, se veselijo široke podpore zakonu, tudi v LDS dodajajo, da podpirajo ločitev funkcij, četudi kar trije poslanci od petih kandidirajo za župane. »Našo podporo zakon ima, upam pa, da bo kolega Kontič pridobil podporo v lastnih vrstah, brez katere bo tudi tokrat obsojen na neuspeh,« pravi vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic (tudi letos bo kandidiral za župana Tržiča).

S podporo nezdružljivosti funkcij poslanca in župana imajo težave tudi v poslanski skupini Desusa, kjer so doslej o tem vedno glasovali po lastni vesti. »Kdo in zakaj se boji županov v parlamentu?« se sprašuje poslanec Desusa Anton Urh. »Tega ne morem razumeti, ker so prav župani tisti, ki dobro poznajo lokalno samoupravo.« Njegove besede nakazujejo, da tudi jeseni ne bodo mogli zagotoviti zakonu enotne podpore.

V opoziciji je odločno na strani ločitve funkcije poslanca in župana le SNS, medtem ko v največji opozicijski stanki SDS vztrajajo, da bi morala nezdružljivost veljati le za župane mestnih občin. V SLS pa menijo, da so župani »učinkovita vez med državno in lokalno upravo«, dokler ne bodo ustanovljene pokrajine. »Če bi v Sloveniji izpeljali regionalizacijo, bi bila situacija popolnoma drugačna in takrat bi stališče do nezdružljivosti funkcij v SLS lahko povsem na novo opredelili. Zato SLS pričakuje, da ob ponovni vložitvi teh sprememb zakona o poslancih predlagatelj poda hkrati tudi rešitev glede regionalizacije v Sloveniji,« pojasnjujejo v SLS.