Zamrznitev pokojnin še visi v zraku

Kresalova priznava, da vladi ni uspelo spodbuditi gospodarske aktivnosti, zato ostajajo na voljo zgolj boleči ukrepi

Ljubljana - Potem ko sta poslanski skupini DeSUS in SD že izrekli pričakovanje, da do zamrznitve pokojnin ne bo prišlo, v LDS ne zanikajo, da bi bil tak ukrep potreben, čepravmu niso najbolj naklonjeni. »Prava pot za reševanje prazne pokojninske blagajne bi bila spodbujanje gospodarske alctivnosti, ki bi prinesla dodatna sredstva, namenjena pokojninam.

Tega žal nismo uspeli storiti in v teh kriznih časih ostajajo na voljo zgolj boleči ukrepi. Splošna in linearna zamrznitev pokojnin je najlažji in tudi najmanj ambiciozen način reševanja težav,« je priznava predsednica LDS Katarina Kresal in dodaja, da linearnosti v stranki ne podpirajo. Poudarja, da je zamrznitev lahko zgolj začasen, kratkoročen ukrep, ki pa ne sme zajemati upokojencev, ki prejemajo najnižje pokojnine. Za dolgoročno vzdržnost pa je med drugim potrebna temeljita reforma, ki bo ljudi motivirala, da bodo prostovoljno čim dlje delovno aktivni, pojasnjuje Kresalova.

Da je reforma nujna, menijo tudi v Zares, kjer dodajajo, da je zamrznitev pokojnin le eden od možnih ukrepov, ki pa jih bo vlada morala sprejeti, če želi omejiti javno porabo. Izpostavili so še, daje čas za usklajevanje še do oktobra, ko je treba pripraviti proračun. Ali bo vlada, ki jo sestavljajo omenjene stranke, zamrznitev pokojnin predlagala ali ne, za zdaj torej še visi v zraku.

Na ministrstvu za finance pravijo, da so izhodišča za proračuna 201 1 in 201 2 vpripravi in da je v tem trenutku »prenagljeno napovedovati kakšna konkretno bodo proračunska izhodišča za prihodnji dve leti«. Spomnimo, da je premier Borut Pahor možnost zamrznitve pokojnin »potrdil z molkom«.

Na odločitev vlade čakajo tudi v naj večji opozicijski stranki SDS, kjer pravijo, da se bodo do zamrznitve pokojnin opredelili šele, ko/če bo na mizi konkreten predlog vlade. Sicer pa se načelno bolj zavzemajo za ukrepe, ki bi spodbujali gospodarstvo in okrepili državno blagajno na prihodkovni strani.

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik pa pravi, da je zamrznitev pokojnin predvsem »poskus rezervne rešitve ob hkratnem pomanjkanju učinkovitih ukrepov za omilitev posledic gospodarske krize s strani Vlade RS«. Tudi on je prepričan, da je treba čim prej postaviti nov pokojninski sistem, »ne pa da vladna koalicija sprejema ad hoc, tudi krivične rešitve, s katerimi se je prejšnji teden ukinilo državne pokojnine za okoli 16.000 upravičencev«.

Nasprotno pa ekonomist mag. Bernard Brščič opozarja, da so glavni problem slovenskega pokojninskega sistema tako imenovani »pokojninski zastonjkarji«, »prejemniki 'pokojnhV, za katere niso bili plačani prispevki, a pokojnine vseeno dobivajo«. Gre za približno 145.000 prejemnikov državnih, administrativnih, izjemnih in približno 40 drugih vrst pokojnin po zloglasnem 232. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki po mnenju strokovnjaka pomenijo pol milijarde evrov izdatkov iz pokojninske blagajne in predstavljajo ravno takšne potencialne prihranke. »Ti 'pokojninski zastonjkarji' ne bi smeli biti v enakem položaju kot tisti upokojenci, ki so vestno plačevali prispevke in pokojnino upravičeno dojemajo kot lastninsko pravico. Jasno je treba ločiti lastninske pravice upokojencev od socialnih pravic, ki so lahko predmet javnofinančnega razmisleka vsakokratne vlade,« pravi Brščič, ki se sicer zaveda, da je stanje javnih financ trenutno izjemno slabo.A ravno zato ne razume, zakaj se vlada ne loti očiščenja pokojninskega sistema in končno vzpostavi aktuarsko pravičen pokojninski sistem z jasno povezavo med vplačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami.

Brščič je torej prepričan, da je zamrznitev pokojnin tudi poseg v lastninsko pravico tistih upokojencev, ki so vsa leta plačevali prispevke, ob tem pa dodaja da bistvenega dviga pokojnin v naslednjih dveh letih tako ali tako ni pričakovati, saj se pokojnine usklajujejo z rastjo plač, in če bi vladi uspelo zmanjšati plače v javnem sektorju, se tudi pokojnine, upoštevajoč izjemen obseg javnega sektorja, ne bi mogle zvišati.