Zakaj je morala potoniti ladja Čeonan?

Kot član delegacije evropskega parlamenta za odnose s korejskim polotokom sem bil te dni v Seulu, ne pa tudi v Pekingu in Pjongjangu, kot je bilo najprej načrtovano. Razmere v odnosih med Korejama so se tako zaostrile, da bi bil obisk predstavnikov evropskega parlamenta na severu zlorabljen za propagandne namene, zato smo se takim pastem izognili in bili le v Seulu. Na svetovnem nogometnem prvenstvu še nikoli nista hkrati nastopili obe Koreji. A severnih navijačev v Južni Afriki ne bo, zanje pa po zaostritvi ne bo niti televizijskega prenosa. Južna Koreja, članica in gostiteljica jesenskega vrha G20, bi jim ga sicer lahko omogočila, a razmere so se od marca zelo spremenile. Kako to in zakaj prav zdaj?

Nadzorovano premirje

Petindvajsetega junija 1950, le pet let po koncu druge svetovne vojne, je izbruhnila krvava vojna med obema Korejama. Takrat so severnjaki napadli jug in zasedli skoraj celoten polotok, jug pa je po posredovanju mirovnih sil, točneje s pomočjo OZN oziroma Američanov, severnjake in kitajske prostovoljce pregnal nazaj na sever. Padlo je več milijonov ljudi, vse do sklenitve premirja tri leta pozneje. Tako so v Panmonjomu 27. julija leta 1953 podpisali sporazum med načelnikom poveljstva OZN na eni ter vrhovnim poveljnikom korejske ljudske armade in vrhovnim poveljnikom prostovoljcev kitajskega ljudstva na drugi stran. Od takrat na Korejskem polotoku vlada stanje »ne vojna, ne mir«, le premirje, ki ga že sedeminpetdeset let nadzira desetčlanska posebna komisija, na čelu katere se vsak teden izmenjujeta švedski in švicarski generalmajor. To je druga najdlje trajajoča mednarodna mirovna misija, ki ima svoj sedež na razmejitveni črti, nedaleč stran od mesta, kjer je bil sporazum podpisan. V zadnjih letih se je veliko spremenilo, a še daleč ne dovolj, da bi lahko ugibali o datumu in načinu (do)končne rešitve problema. Še več, povsem nepričakovano torpediranje južnokorejske patruljne ladje Čeonan je incident z največjim številom žrtev od časov dogovora o premirju. Ob napadu je življenje izgubilo 46 mornarjev, vsaj deset žrtev pa so terjale še nesreče pri iskanju in reševanju pogrešanih, ladje in druge opreme.

Seul zahteva opravičilo, Pjongjang zanika odgovornost

Šestindvajsetega marca ob 22.22 zvečer sta ob korveti Čeonan 772, ki je s 108 možmi na krovu plula v Rumenem morju na območju otoka Baegnjong južno od črte, ki ločuje vode severa in juga, odjeknili močni eksploziji, ki so ju zaznali številni seizmografi. Oseminosemdeset metrov dolga ladja z izpodrivom 1200 ton je šla na dno. Pred tem je o svoji usodi, ki jo je opisala kot zadetek torpeda, še poročala poveljstvu. Zadnji del ladje so močni tokovi odnesli kar sedem kilometrov daleč, zato je niso našli kar nekaj dni. Skupna civilno-vojaška ; mednarodna preiskovalna skupina, v kateri je sodelovalo kar 25 korejskih civilnih in 22 vojaških strokovnjakov, dodatni trije pa še na predlog parlamenta in 24 tujih strokovnjakov iz ZDA, Avstralije, Velike Britanije in Švedske, je bila organizirana v štiri delovne podskupine. Pripravili in objavili so skupno poročilo, ki je trdna podlaga za politično odločitev in zahtevo Južne Koreje, da varnostni svet OZN obravnava incident. Seul zahteva priznanje, opravičilo in zagotovilo, da podobnih dogodkov ne bo več. Pjongjang zanika odgovornost in v primeru sprejetih sankcij v VS OZN grozi z vojno.

Dokazi o severnokorejskem torpedu

Preiskava, kije rezultat znanstvenega in objektivnega pristopa, je pokazala, da je pod ladjo na levem boku odjeknila močna podvodna eksplozija vodenega torpeda, ki je plovilo prelomila in potopila. Seizmične meritve in računalniške simulacije so pokazale, da je šlo za eksplozijo 250 kg razstreliva na globini šest do devet metrov. Dokazano je šlo za uporabo torpeda, saj so njegove ostanke našli na mestu potopitve in jih dvignili. Ostanki torpeda se popolnoma ujemajo s podatki in opisi, ki jih potencialnim kupcem v tehničnih brošurah ponuja proizvajalec. Z ostanki prav takega torpeda je vojaška mornarica Južne Koreje razpolagala že prej. Tudi proizvodne oznake, napisane s korejskimi pismenkami na najdenih delih torpeda, kažejo, daje narejen v Severni Koreji. Gre za torpedo CHT-02D, pravi poročilo, ki ga je izstrelila severnokorejska minipodmornica. Podmornice vseh drugih bližnjih držav so bile takrat namreč v svojih matičnih bazah ali v njihovi bližini, ugotavlja komisija, severnokorejska matična ladja za minipodmornice pa je skupaj s podmornicami izplula iz matičnega oporišča v Severni Koreji le kak dan pred incidentom in se tja vrnila kmalu po njem.

Preiskava tudi v južnokorejski vojski

Tudi sam lahko potrdim številne ugotovitve, dokaze in navedbe v poročilu, saj so mi gostitelji 11. junija, le dan po tem, ko so napadeno ladjo pokazali predstavnikom obveščevalnih služb 24 držav, omogočili obisk in ogled ladje v vojaškem pomorskem oporišču Pjongtek, južno od Seula. Imel sem kaj videti, fotografirati in vprašati. Bili so zelo prijazni, povsem odkriti, res profesionalni. Odgovorili so na vsa moja številna vprašanja, jaz pa na vsa njihova. Čeprav ponavadi vedno brez zadrege pojasnim, da sem iz nekdanje Jugoslavije, sem tokrat to z razlogom zamolčal. Severna Koreja ima namreč deset minipodmornic Jeono, ki so jih razvili sami, vendar s pomočjo tehnične dokumentacije za jugoslovansko minipodmornico UNA. V Južni Koreji še poteka obširna preiskava tudi v vojaških strukturah, saj se te ob tragičnem dogodku niso izkazale. Zanemarili so pravočasna obveščevalna opozorila na nevarnost vdora minipodmornic, odzvali so se počasi in slabo, po napadu niso dvignili bojne pripravljenosti, kot predvideva in zahteva načrt ukrepanja, v poročanju po liniji poveljevanja so hote spreminjali ure dogodkov, spreminjali so vsebino poročil podrejenih, poskušali prikriti dokaze o odkriti podmornici ...

Škandal

Morda so upali, da bo potopitev mogoče pripisati nesreči na plovilu. Bolj neprijeten je drugi del odkritij, o katerih podrobno poročajo njihovi mediji. Vojaški vrh je namreč na veliko pijančeval prav na dan potopitve in bil zato zvečer zmanjšano sposoben operativno ukrepati. Škandal precej odmeva v javnosti in izvedene bodo številne, tudi kadrovske spremembe na visokih mestih. V Južni Koreji sem bil prvič pred 13 leti, ko sem lahko čez črto razmejitve na sever gledal »propagandno vas« z ogromnim drogom za veliko zastavo in poslušal rohnenje ogromnih zvočnikov, ki so oddajali glasbo in revolucionarna sporočila. Danes je drugače, saj je tam velik industrijski kompleks Kaesong, v katerem vsak dan, kljub trenutni politični krizi se vedno dela 44.000 Severnih Korejcev, ki kljub minimalnemu plačilu zasluži vsaj malo več od drugih nesrečnikov. Človekoljubna pomoč severu ni ustavljena, industrijski park nemoteno deluje naprej. Življenje gre naprej, vojne ni. A komisiji za nadzor premirja dela še ne bo zmanjkalo.

Razmere na severu niso več pod nadzorom

Voditelj Severne Koreje Kim Džong II je že dopolnil 68 let. Po možganski kapi je slab, suh, upadel, z redkimi lasmi, s paralizirano levo roko, s katero ne more več ploskati. Tega Severna TV ne prikriva več. Prejšnji teden je 65-letnega svaka Jang Song Theaka imenoval za namestnika Državne vojaške komisije, ki je tako postal številka dve v državi. Najmlajši sin Kim Jong Un naj bi z njegovo pomočjo laže postal naslednik. Ve se, da so razmere za malega človeka na severu vsak dan težje. Katastrofalna finančna reforma je izničila vse prihranke in najbolj podjeten del družbe odvrnila od državnega vodstva. Razmere niso več pod nadzorom. Že dolgo je znano, da vojaški vrh ne mara vsiljenih naslednikov in nepredvidljivih vrhovnih poveljnikov. »Ko ni, še vojska ne more vzeti,« pravi naš stari pregovor. V Se^ verni Koreji pa žal (doslej) to ne drži. Kdo ve, kaj bo jutri? Danes nihče (še) ne ve, kdo je ukazal potopiti ladjo Čeonan 772. Severna Koreja vpletenost zanika in še naprej grozi z vojno. Na potezi je Peking. Z rezultati mednarodne preiskave se ni hotel seznaniti, saj ga problematični varovanec spravlja v nemogoč in nepredvidljiv položaj.

Danes nihče (še) ne ve, kdo je ukazal potopiti ladjo. Severna Koreja vpletenost zanika in še naprej grozi z vojno. Na potezi je Peking, ki ga problematični varovanec spravlja v nemogoč in nepredvidljiv položaj.