Zdajšnja paranoja me spominja na Ambrus

Božidar Flajšman, sekretar liberalne akademije, predsednik ekološkega foruma LDS

Božidar Flajšman je profesor likovne umetnosti (doktoriral je na temo likovne dejavnosti in ekološkega ozaveščanja), kot svetovalec je zaposlen v parlamentu, na čelu liberalnodemokratskega ekološkega foruma se vztrajno bojuje proti človekovim plenilskim težnjam, ki poskušajo prevladati v slovenskem gozdu (hvaležni so mu tudi medvedi), s somišljeniki v Liberalni akademiji (LA) pa že dvajset let skrbi, da narod ne bi dokončno zabredel v dušljivo klerikalno močvirje. Skratka, svobodomiselni Metličan v Ljubljani.

Konec januarja ste bili med podpisniki peticije 37 strokovnjakov proti zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, zakon pa je bil vseeno sprejet. Za kaj je sploh šlo?
»Sporna je delitev denarja od koncesije, pri kateri je županski lobi v parlamentu dosegel, da skoraj polovico sredstev, ki jih podjetja s koncesijo plačujejo državi, dobijo občine, v katerih so ti državni gozdovi. Taka delitev je negospodarna, saj tiste občine, ki nimajo veliko gozda, dobijo neznatna sredstva, veliko večino denarja pa dobijo tri ali štiri občine. Takšna delitev ruši solidarnost, temeljni postulat gozdarstva. V bistvu je prevladalo plenjenje državnega premoženja namesto razmisleka, kako naj Slovenija iz svojega največjega naravnega bogastva iztrži nekaj več: ne le, da gozdna gospodarstva žagajo drevesa in gre vsa hlodovina v Avstrijo ter Italijo, ampak propada tudi slovenska lesnopredelovalna industrija. V dvajsetih letih se je število zaposlenih v tej panogi zmanjšalo s 40.000 na 15.000, to pa kaže na trend popolnega uničenja. Od županov, še posebej tistih, pri katerih 80 odstotkov občine pokriva gozd, bi pričakovali, da se bodo zavzeli za razvojne programe in zagotavljanje delovnih mest.«

Katere občine so to?
»Kočevje, Dolenjske Toplice, Semič in Postojna. Lesnopredelovalna industrija niti ni zajeta v vladni izhodni strategiji, ki govori le o reševanju gozdnih gospodarstev z večjim posekom, sploh pa ni govora o tem, kako naj bi se posekan les predelal v Sloveniji.«

Lahko navedete kakšen primer dobre prakse?
»V Avstriji so se politiki, projektanti in gradbeniki dogovorili, da mora biti v vseh novih stavbah najmanj 20 odstotkov lesa. Pri tem v glavnem uporabljajo ruski in slovenski les, svoje gozdove pa ljubosumno ščitijo oziroma jih ne sekajo za izvoz hlodovine, temveč za predelavo.«

V peticiji ste nasprotovali tudi predvideni novi organiziranosti gozdarske službe.
»Z novim zakonom poskušajo določen del gozdarjev premestiti na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, v tem pa se skriva zametek delitve javne gospodarske službe na dva dela. Slovenski gozd pač ni zgolj ekonomska, ampak je tudi socialna in ekološka kategorija, in če hočemo ohraniti njegovo kakovost, potrebujemo enotno strokovno gozdarsko službo oziroma neodvisno institucijo, ki bo skrbela za javni interes v vseh gozdovih, ne glede na lastništvo. To je zavod za gozdove, vsi drugi akterji, gozdna gospodarstva, kmetijsko gozdarska zbornica (lastniki) in razni podjetniki so logično predvsem ekonomsko zainteresirani. Sedaj bodo na tej strani še občine, ki bodo pritiskale na koncesionarje, naj čim več sekajo, da bodo občine čim več zaslužile.«

S čim se v zadnjem času največ ukvarjate v LA?
»Redno se oglašamo z našimi stališči v izjavah , ki zaradi cenzure velikokrat ne pridejo do javnosti, so pa dostopne na naših spletnih straneh in v zbornikih. Pripravljamo tudi vsakoletne podelitve nagrad zlata ptica (letos že 35.), v zadnjem času pa nas najbolj zaposluje paranoja, ki je zavladala v Sloveniji in me na nek način spominja na zgodbo z Ambrusom, ko se je sprožil množični gnev proti romski družini Strojan. Tokrat se poskuša zlorabiti osebno tragedijo Saša Baričeviča, da bi se očrnilo, demoniziralo, na vse možne načine diskreditiralo in izbrisalo iz politične orbite liberalno sceno v Sloveniji. Liberalna akademija se je vselej zanimala za problematiko medijev in v najnovejšem primeru se jasno kaže, da določeni posamezniki v nekaterih medijih, ki so zgrešili poklic ali pa zaradi nekih koristi služijo gospodarjem v ozadju, povzročajo veliko družbeno škodo. To se dogaja v glavnem skozi spletni stampedo, ki ga (kot je označil Boris Vezjak) posebej uspešno podžiga spletna garaža SDS s Trstenjakove. Liberalno levo opcijo se mogoče poskuša demonizirati tudi zato, da bi se v Sloveniji vzpostavila zgolj dva politična pola, ki bi se izmenjevala na oblasti, liberalci pa se zdijo v tem kontekstu odveč oziroma moteči. Očitno gre za nek poskus preureditve razmer na levem polu političnega spektra, katerega cilj naj bi bilo uničenje LDS in Zaresa.«

Prvo stališče LA ob omenjeni aferi seje vseeno dokaj ujelo z Janševo kritiko - oboji ste izrazili nasprotovanje vplivom neformalnih mrež v političnem odločanju.
»Razna omrežja nesporno obstajajo, problem pa je, ali gredo mimo zakona. Ne morem pristati na to, da je nekdo lahko kriv zgolj zato, ker je njegov partner odvetnik ali pač karkoli drugega. S to izjavo smo poskušali predvsem opozoriti na to, da je treba raziskati navedbe medijev, ali je bila v primeru psov v upravnem postopku zmanipulirana in poteptana stroka. Tako kot smo pod Janševo vlado opozarjali na pritiske na novinarje, smo tudi tokrat zaradi domnevnih pritiskov na novinarko Dnevnika hoteli, da se te navedbe razišče.«

Kaj se vam zdi trenutno v LA glede medijev v Sloveniji najpomembnejše?
»Da se končno sprejmeta nova medijska zakonodaja in novi zakon o RTV Slovenija. Da bi vsaj nekoliko omogočili avtonomijo resnim novinarjem in da ne bi prihajal do izraza zgolj prej omenjeni tip novinarjev.«

Kako v LA ocenjujete trenutne odnose med koalicijskimi strankami?
»Ne glede na to, da zagotovo obstajajo trenja, menimo, da bi moralo priti do tesnejšega sodelovanja predvsem med strankama Zares in LDS. Sam menim, da bi SD potreboval močnejšo konkurenco (na levem političnem polu), seveda pa pri tem ne izključujem možnosti, da neposredni politični konkurenti na nek način uživajo, ko gre drugemu slabše. V LA vseeno poskušamo gledati veliko sliko - kam naj gre Slovenija, da bi presegli medsebojne težave strank in posameznikov, in da ne bi zabredli v zatohlost klerikalne province, v kateri se ne bi dalo niti dihati več.«

Kako komentirate nastop Nika Kavčiča, ki je ostro nastopil proti sedanjemu vodstvu LDS? »Seveda lahko govori, kar hoče, neverjetno zgovoren pa je kontekst, v katerem je nastopil. Ne glede na to, da se z marsikaterim njegovim preteklim stališčem strinjam, pa zavračam, da naj bi nekakšen politbiro kadriral in odločal, kdo bo predsednik in kdo to ne bo več. V danih okoliščinah - demoniziranja liberalne opcije v Sloveniji in vsiljevanja ideološkega boja proti domnevni pokvarjeni eliti, ki ne nateguje le ljudstva, ampak celo pse - so Kavčičeve izjave absolutno neprimerne.«

Zakaj kar naenkrat potreba po njih?
 »Nisem pristaš teorij zarote, vendar se mi zdi verjetno, da gre za dogovorjene stvari.«

Recimo, da je pokojni zdravnik res zlorabljal svoje pse - kakšna je za družbo teža tega zločina v primerjavi z veliko pogostejšo zlorabo otrok, pri kateri igra vidno vlogo tudi Cerkev? »Glede domnevne spolne zlorabe psov ne bi rad sodil, ker resnice ne poznam. Vidim pa, kako so namigi o političnem ozadju sprožili gnev, kako je vse skupaj postalo paranoično, popolnoma iracionalno in poblaznelo. Po drugi strani se strinjam, da je pedofilija v Cerkvi, sploh če upoštevamo zadnja razkritja na Irskem, zaskrbljujoč problem. Pogosto je slišati argument, da se pedofilija ne dogaja zgolj v Cerkvi, kar je res, vendar pa je razumljivo, da takšni zločini v Cerkvi, ki se razglaša za moralno avtoriteto, dobijo še večjo težo. Cerkev je enospolna druščina funkcionarjev, ki prisegajo na celibat. Njeno vodstvo prej prikriva, kot pa dejansko pomaga k razkrivanju zlorab. Zmes vsega tega je nevarna, je izvor za vse mogoče perverzije. Cerkev ni običajna civilna ustanova, kjer bi lahko učinkovito opravljali nadzor tako kot drugje. Tudi profesionalcev za vzgojo nimajo, zadošča, da si teolog. Zato zaupati otroka v tak pedagoški sistem, zame osebno ni razumna odločitev .«

Kako ste v LA pospremili imenovanje novega ljubljanskega nadškofa, metropolita Antona Stresa?
»Za zdaj pri Stresu ni opaziti nikakršnih znamenj, da bi ravnal kakorkoli drugače, kot je značilno za trdo linijo katolicizma, ki jo je pri nas poosebljal dr. Rode. V tem smislu gre za kontinuiteto«

Nekateri trdijo, da med njima ne gre za pretirano simbiozo, ampak prej za rivalstvo.
»Verjetno brez žegna in priporočil slovenskega kardinala vseeno ni šlo. Zagotovo ključne odločitve o namestitvi na tako visok položaj prihajajo od še višjih položajev v tej hierarhično organizirani instituciji. Ne moremo si delati iluzij, da bi to imenovanje prišlo od spodaj, na demokratičen način. V LA novemu nadškofu vsekakor želimo, da bo spoštoval ustavo, še posebej njen 7. člen, in da ga Cerkev ne bo poskušala na razne načine izigravati ter interpretirati tako, da si poleg neizmernega bogastva iz časa tranzicije in denacionalizacije mimo ustave pridobi še privilegije, ki si jih tako močno želi«

Cikate na apetite Cerkve po močnejši vlogi v izobraževalnem sistemu?
»Da, tudi to ostaja. Iz nastopnih Stresovih izjav je razvidno, da bo to v prihodnosti primarni interes Cerkve na Slovenskem.«

Kako v Liberalni akademiji komentirate stanje v Ljubljani, odkar jo vodi župan Zoran Jankovič?
»Verjetno je Ljubljana najbolj liberalno mesto v državi in vsekakor je naš interes, da ohrani liberalni duh, ki ga država nujno potrebuje.«

Kako ocenjujete projekte, ki jih je sedanji župan izpeljal v svojem iztekajočem se mandatu? »Ureditev Stare Ljubljane in zaprtje strogega središča za promet je zagotovo zelo uspešen projekt, kot ekolog pa sem skeptičen glede garaž pod tržnico in Kongresnim trgom. Verjamem, da je prava rešitev predvsem v vzpostavitvi privlačnega in dostopnega javnega prometa (tudi kolesarskih stez), kar se mi zdi v prestolnici največji problem. Moti me tudi izginjanje malih trgovin iz mestnega središča (da ne bi bilo treba hoditi za vsako žarnico in vijak v velika nakupovalna središča), moralo bi biti več majhnih galerij in obrtniških lokalov, ki bi mestu dajali dušo. Tovrstne dejavnosti bi občina lahko spodbujala, denimo z neprofitnimi najemninami. Generalno gledano pa je z Jankovičem v Ljubljani in Sloveniji zavel pozitiven veter. Po tistem obisku mladih desničarjev pred mestno hišo ima župan videospot za volitve praktično že narejen.«
 
 
»Menim, da bi SD potreboval močnejšo konkurenco, zato bi moralo priti do tesnejšega sodelovanja predvsem med strankama Zares in LDS«