Zlata ni, imamo pa zlata vreden gozd

Gozdarji pozivajo: Naj bo Slovenija prepoznavna po lesu in lesnih izdelkih, ne po kitajskih svinčnikih

Ljubljana - »Naj postane Slovenija prepoznavna po lesu in lesnih izdelkih, ne po kitajskih svinčnikih, ki jih delimo za novo leto,« je na včerajšnjem posvetu Gozd in les razvojna priložnost Slovenije, ki ga je organiziral državni svet, pozval direktor Zavoda za gozdove Slovenije Jošt Jakša. Gozd namreč prekriva okoli 70 odstotkov Slovenije, a udeleženci posveta so poudarili, da ne znamo izkoristiti njegovega izjemnega bogastva - lesa.

Več kot polovica nepredelane slovenske hlodovine namreč konča v Avstriji in Italiji, slovenska lesnopredelovalna industrija hira (število zaposlenih se je v zadnjih dvajsetih letih s 40.000 znižalo na okoli 16.000), potrošniki pa za nameček v slovenskih trgovinah drago kupujemo tuje izdelke, narejene iz slovenskega lesa. »Slovenija nima zlata, ima pa zlata vreden gozd, a ga ne znamo unovčiti,« je prepričan državni svetnik Marijan Klemene. Kot eno redkih svetlih izjem je omenil zadnjo licitacijo lesa v Mislinjski dolini, na kateri je neki Nemec za kubični meter javorove hlodovine odštel 7300 evrov.

Jošt dodaja, da bo kupec ta les za tri- do štirikrat oplemenitil, saj bo z njim opremil razkošno jahto, ki jo bo morda kupil celo kakšen petičnež iz Slovenije. In zakaj ne znamo lesu sami dati dodane vrednosti? Ker Slovenija spada med države, kjer je kar tri četrtine gozdov v zasebni lasti, preživetje večine zasebnih lastnikov pa ni vezano na gozd. Povprečna gozdna posest pri nas meri le 1,7 hektarja, imamo skoraj 350.000 lastnikov gozdov, interes za posek lesa pri njih pa je pičel. Poleg tega so zasebni gozdovi zaprti, zato je težko priti do lesa, opozarja Jurij Beguš iz Zavoda za gozdove Slovenije in predlaga spodbujanje združevanja lastnikov gozda. A to niso edini razlogi za neizkoriščenost lesa kot surovine za izdelke z visoko dodano vrednostjo. Dr. Marko Petrič z Biotehniške fakultete v Ljubljani opozarja, da se danes pri gradnji objektov namesto plemenitega lesa vse bolj uporabljajo plastika, železo, jeklo, beton... »Javne objekte bi morali graditi z lesom, prav tako mostove in večnadstropne stavbe. Les bi lahko uporabili tudi kot nadomestek za naftne derivate v biorafinerijah, prav tako v prehrani ljudi in živali, kajti že zdaj nekatere žvečilne gumije in osvežilne bonbone sladijo s sladkorji, ki jih pridobivajo iz lesa.

Tudi kurjenje z lesom pride v poštev, vendar le v izjemnih primerih, če gre za lesne odpadke, ki jih ne moremo nikjer uporabiti. Sicer iz lesa raje izdelujmo izdelke in gradimo hiše,« predlaga Petrič. Da je gradnja lesenih hiš pomembna tudi z vidika blaženja posledic podnebnih sprememb, pa je opozoril dr. Franc Pohleven z ljubljanske biotehniške fakultete. Poudaril je, daje les eden od materialov, ki znižujejo izpuste ogljikovega dioksida. Lesena hiša ogljikov dioksid zniža za 150 ton, betonsko poslopje pa ga za skoraj 100 ton zviša, pojasnjuje Pohleven. Po njegovem bi bilo zato treba v okoljih, ki so bogata z lesom, odpirati centre za njegovo predelavo, saj imata papirna industrija in lesarstvo izjemne zaposlitvene možnosti.

Gregor Bencina, predsednik upravnega odbora podjetja Jelovica, zato vladi predlaga, naj pripravi strategijo zelene države, v kateri bosta imela osrednjo vlogo gozdarstvo in lesna industrija. Vlada bi morala po zgledu drugih držav sofinancirati porabo izdelkov iz naravnih materialov in sprejeti ukrepe za uporabo lesa pri gradnji objektov. "Tudi predelava lesa naj bo del izhodne strategije" Nekatere države svojim državljanom in podjetjem, ki se ukvarjajo z lesom, pomagajo s subvencijami.

Kaj pa Slovenija? Včerajšnji vladni odziv na sicer izjemno dobro obiskani posvet je bil zelo pičel, kar pove vse. Na njem je (v zadnji vrsti) molče sedel le en predstavnik resornega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Vlado in pristojna ministrstva pozivamo, naj pripravijo ustrezne strategije za podporo slovenski lesnopredelovalni industriji in ta projekt vključijo tudi v izhodno strategijo,« je zato predlagal dr. Božidar Flajšman iz Ekološkega foruma LDS. V Sloveniji imamo lesa v izobilju, a izdelki iz njega, kakršne so lani predstavili na promocijski prireditvi Čar lesa, so bolj redki. Več kot polovica slovenskega lesa gre v tujino namreč nepredelanega. Strokovnjaki so izračunali, da z vsakim nepredelanim izvoženim hlodom izgubimo tretjino povprečne slovenske plače, v slovenski lesnopredelovalni industriji pa približno deset odstotkov delovnih mest na leto.