LDS-u je podpora zrasla

Anketa Večera: Janševi prepričljivo vodijo, Pahorjevi izgubljajo

Poleg strankarskih preferenc smo v februarski javnomnenjski anketi evidentirali tudi mnenja o ukinitvi dela preko študentskih servisov in o ukinitvi vojske DRAGICA KORADE Da se Pahorjevim socialdemokratom (SD) ne piše nič dobrega na oblasti, potrjujejo iz meseca mesec tudi vse medijske ankete. Tako nizko, kot je pristala na Večerovi februarski strankarski lestvici, socialdemokracija na Slovenskem že dolgo ni bila.

Če bo šlo tako naprej, bodo počasi uspeli prepričati toliko vprašanih kot tretjeuvrščeni Jelinčičevi nacionalisti (SNS), ki s svojimi vehementnimi zleti v slovenske politične nižave vsake toliko spravijo koga od vladajočih v nelagodje, večino vladanih pa v smeh. Res je, da vladajoča SD podporo javnosti počasi, a zanesljivo izgublja vse od takrat, ko je prevzela oblast, a tokrat je nezadovoljstvo z njenim obstojem in razvojem več kot očitno: po zadnjih javnomnenjskih podatkih jo podpira le še borih devet odstotkov vprašanih. Tako postaja po Večerovih javnomnenjskih meritvah razlika med SD in Janševim i demokrati (SDS), ki že lep čas na prvem strankarskem mestu samo še utrjujejo svoj opozicijski položaj, čedalje večja in čedalje bolj izrazita.

To, da Pahorjevi izgubljajo podporo, seveda ne pomeni, da pridobivajo na pomenu druge, manjše koalicijske stranke. V primerjavi z januarjem je februarja narasla politična podpora liberalni demokraciji (LDS) pod vodstvom Katarine Kresal, od teatra, ki ga je celo zimo uprizarjal na ministrski funkciji vodja DeSUSa Karel Erjavec, pa stranka ni imela nič. Pač: sedaj je padla tako nizko, da jo je prehitela celo Žerjavova SLS, ki se po tokratni javnomnenjski evidenci še vedno razvršča pred novo politiko, ki jo je tako uspešno kompromitirala Golobičeva Zares.

Najbolj pa raste število neopredeljenih: v to javnomnenjsko rubriko se vpisuje več kot polovica vprašanih. Takih, ki pravijo, da ne vedo, koga bi volili, je slaba tretjina, onih, ki jim je jasno, da ne bi volili nikogar od obstoječih v parlamentarni politiki ali da sploh ne bi šli volit politiki, pa malenkost več. Oboji skupaj predstavljajo dvotretjinsko družbo, s katero je slovenska strankarska politika izgubila stik. To, da se ljudje ne brigajo kaj dosti za medsebojno prerivanje in spodkopavanje na slovenski strankarski sceni, pa še seveda ne pomeni, da nimajo jasnih mnenj in stališč v zvezi z učinki politike, ki nam vlada. Tistim, ki so začeli javno razmišljati, da bo študentsko delo, ki se je v tej državi razpaslo čez vse razumne meje, morali vsaj smiselno omejiti, če ne že ukiniti, je velika večina (slabih 80 odstotkov) izrekla odločno nezaupnico. Dobra desetina je takih, ki idejo o ukinitvi dela prek študentskih servisov podpira, slaba desetina pa ostaja neodločena.

Med tistimi, ki se izrekajo proti ukinitvi dela preko študentskih servisov, se nadpovprečno pojavljajo mladi, dijaki, študenti in vprašani iz koroške regije. Med tistimi, ki mislijo drugače, pa prevladujejo anketirani z višjo in visoko izobrazbo, doma iz podravske regije in simpatizerji SNS. Tudi ukinitev vojske, ki jo je pred 14 dnevi s svojo peticijo znova postavila ne dnevni red revija Mladina, je nekaj, proti čemur sta se v tej anketi opredelili kar dve tretjini vprašanih. Slaba tretjina je za, slaba desetina pa niti o tej zadevi nima mnenja. Veliko večino, ki je proti ukinitvi vojske, nadpovprečno sestavljajo mladi (18 do 29 let), dijaki in študenti, srednješolsko izobraženi anketiranci in volivci LDS in SD. Med tistimi, ki bi vojsko ukinili, prevladujejo anketiranci v starosti od 40 do 64 let, nadpovprečno pa se v tej protiarmadni skupini prikazujejo tudi vsi tisti, ki na vprašanje o tem, katero stranko bi volili, odgovarjajo, da ne bi šli na volitve.

Anketo javnega mnenja je za Večer izvajalo podjetje RM PLUS, d.o.o., od 19. do 21. februarja 2010 s pomočjo 19 anketarjev. Anketirali so 700 naključno izbranih oseb, starih 18 let ali več. Vzorec temelji na aktualnem telefonskem imeniku in je obtežen tako, da je po spolu, starosti, izobrazbi in regiji reprezentativen. Standardna napaka vzorca pri 95-odstotni zanesljivosti ne presega +-3,5 odstotne točke. 

Anketo si lahko ogledate tudi v pripetem dokumentu.