Pogovor s Katarino Kresal

ROSVITA PESEK (voditeljica): Za zdaj pa Odmeve začenjamo z interpelacijo proti notranji ministrici Katarini kresal. Dober večer gospa ministrica

KATARINA KRESAL (ministrica za notranje zadeve): Dober večer.
PESEK: Poglejmo najprej kratek povzetek interpelacije, ki so jo včeraj vložile vse tri opozicijske stranke, njen temelj pa so očitki o političnem vplivanju na delo policije pri tragediji na Oražnovi 11 in o klientelističnem najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad na Dimičevi 9.
GREGOR DRNOVŠEK (novinar): Sum poskusa političnega vpliva na delo policije v primeru Baričevič in zloraba javnega položaja.
GVIDO KRES (SLS): Iz dneva v dan se v primeru vrnitve nevarnih psov razkrivajo vedno nove in nove povezave, prijateljstva, poznanstva, ki se prej ko slej hitro zaključijo, oziroma navežejo na same politične vrhove.
JOŽE TANKO (SDS): Najbrž se zaradi vse te velike povezanosti preiskava tega primera ne premakne.
DRNOVŠEK: Zloraba ministrstva za klientelistične namene in sum, da je najem stavbe za Nacionalni preiskovalni urad dogovorjen in so zaradi tega oškodovani davkoplačevalci in javne finance.
TANKO: To kaže pravzaprav samo na to, potrjuje temu, da sta Katarina Kresal, Liberalna demokracija, ker je ona predsednica Liberalne demokracije, pa tudi koalicija pravzaprav, hoteli storiti vse, da se v prostore zasebnega podjetja vseli ena izmed državnih inštitucij. In kljub temu, da ima država, ali pa bo imela v kratkem na razpolago zelo veliko, bi rekel, teh poslovnih prostorov.
DRNOVŠEK: To so glavni opozicijski očitki Katarini Kresal. Poleg tega pa ji očitajo še ustvarjanje neenakosti pred zakonom, nespoštovanje neustavnega načela delitve oblasti ter sum oviranja in zavlačevanja postopka parlamentarne preiskave.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (SNS): Koalicija bo pokazala, na kateri strani je. Ali se je odločila za pravno državo in bo podprla interpelacijo, ali se bo odločila, da bo goljufala, kradla in vse ostalo naprej. V tem primeru bo ministrica ostala.
DRNOVŠEK: Zaradi vseh naštetih nepravilnosti, s katerimi po njihovem mnenju ministrica krši ustavo in zakone ter je očitno nesposobna delovati v skladu z dano prisego, vseh 38 opozicijskih poslancev Državnemu zboru predlaga njeno razrešitev.
PESEK: Gospa ministrica, čaka vas nov zagovor, nova interpelacija. Ste jo, glede na to, kako so informacije o tej tragediji na Oražnovi 11 prihajale v javnost, pravzaprav pričakovali?
KRESAL: Ne, zaradi informacij o samem dogodku ne, ampak zaradi napovedi, zaradi velikih besed, zaradi špekulacij, ki so prihajale s strani opozicije, zaradi tega pa. Ker pri nekaterih zadevah pač nikoli ne razočarajo in so izjemno predvidljivi.
PESEK: Predlagam, da greva kar čez nekaj tistih glavnih očitkov. Vi jih boste pa komentirali. Prvi očitek; policija najprej pokliče vas, ko se zgodi ta tragedija na Oražnovi 11, šele nato preiskovalnega sodnika. Ali vedno, ko pridejo policisti, kriminalisti na mesto umora, najprej pokličejo vas, šele potem druge, ki sodelujejo v tem postopku?
KRESAL: Ob katerih primerih me mora policija obveščati, je navedeno v navodilih in usmeritvah, ki so izdane na podlagi Zakona o državni upravi in Zakona o policiji. Tam pač piše zelo natančno, v katerih varnostno bolj pomembnih dogodkih, ali dogodkih, ki bi lahko vznemirili javnost, ali še vrsto drugih dogodkov, me oni obveščajo. Tako, da me obveščajo vse od raznih prometnih nesreč do umorov, pa tudi do takšne zadeve, kot se je zgodila tukaj. Sicer je policija sama zelo natančno pojasnila, kako je potekal ta postopek obveščanja. Dejstvo je, da sem jaz sama za to zadevo izvedela praktično več kot pol ure po tem, ko so o tem vedeli že vsi mediji, malo po tem je to praktično pisalo že na vseh spletnih straneh. Kolikor pa izhaja iz tega, kar je policija predstavila tudi zelo odkrito in transparentno javnosti, so pa obveščali preiskovalnega sodnika točno tako, kot v vseh ostalih primerljivih primerih. Ta jim je povedal, kdaj lahko začnejo z ogledom in tudi to, da bo obvestil državnega tožilca. In kot so povedali sami, so v tem večeru še večkrat klicali in enega in drugega.
PESEK: Dovolite eno podvprašanje, ki pa ni povezano z interpelacijo. Dva dni nazaj se je v Brežicah zgodila prav tako ena tragedija v eni družini. Hči je takrat 16-letna deset dni pred to tragedijo sama opozorila policijo na to, kaj se lahko zgodi. Policija pač tam ni ukrepala, hči je sicer umaknila. So vas tudi o tem primeru tako hitro obvestili?
KRESAL: O smrtnih žrtvah sem vedno obveščena. Zdaj pa iz glave ure ne vem točno.
PESEK: Če greva na drugo, na isto temo, ampak drugi očitek. Preiskava tega dogodka poteka prepočasi, primer bi moral biti že zdavnaj raziskan. Sum spolne zlorabe pa potrjen ali ovržen. Zdaj celo kaže na to, da niti v petek, tako kot se je predvidevalo, tega ne bomo izvedeli. Se vam zdi taka počasnost upravičena?
KRESAL: No, jaz sem vprašala, ker me je zanimalo, kako to, da toliko časa traja. Meni so na policiji pojasnili, da kadar naročijo take preiskave, da to vedno traja nekaj tednov zaradi narave teh preiskav. Dejstvo pa je, da je policija po tem, ko je opravila ogled dejanja, sama opozorila, da so določene deformacije na teh telesih bullmastifov in da so na podlagi tega potem tako na inšpektoratu, kot tudi drugje, kjer je to pristojno, izpeljali vse ustrezne postopke. Da nekaj dolgo traja, ne more biti samo po sebi sumljivo in jaz verjamem, da se bodo vse te zadeve razčistile do konca. Nenazadnje usmerjanje, vodenje postopka je prevzelo Državno tožilstvo in menim, da se stvari peljejo točno tako, kot se morajo.
PESEK: Tisto, kar je bilo nekako zelo atraktivno, vsaj v interpelaciji je izgledalo tako in na kar ste delno danes tudi že odgovarjali, je seveda risanje omrežij in mrež in to je vzpodbudilo tudi razmišljanja o eliti, o mreženjih in tako naprej. Pa bi izvzela iz interpelacije samo tri primere. Iz te mreže izstopa, da je bil brat pravosodnega ministra Aleša Zalarja eden od treh, ki so v upravni sodbi odločili napačno, kar je bilo tudi javno priznano. Vaš stric je dovolil vrnitev psov preminulemu Baričeviču, vaš partner pa je za to vrnitev uporabil vsa pravna sredstva, vključno z ovadbo inšpektorja Andrenška, s katero je pač pridobil čas. Vaš komentar?
KRESAL: No, najprej, Slovenija je zelo majhna država. Manj kot dva milijona ljudi nas je in sami verjetno dobro veste iz svojih lastnih doživetij, da trikrat se okoli obrneš in se zaletiš v nekoga, ki ga poznaš. In samo poznavanje ljudi seveda še ne more predpostavljati, da boš kar avtomatično nekaj naredil narobe. Torej v teh informacijah je kar nekaj ali nedoslednosti ali pa nepopolnih informacij. To, da je bil brat Aleša Zalarja v senatu, gospod je pač upravni sodnik, sodnik na Upravnem sodišču in vsi, ki nekaj vedo o tem, kako sodišča delajo, vedo, da velja načelo naravnega sodnika. Da se torej ne more odločati, kdo bo sodil kakšne zadeve, ampak da se sodniki po nekem vrstnem redu avtomatično znajdejo na določenih zadevah. Potem naprej…
PESEK: Ampak ta sodba je bila napačna. To je Rajko Pirnat jasno povedal. Zmotili so se in samo sodišče je priznalo, da so se zmotili.
KRESAL: ampak Rajko Pirnat ni vrhovni sodnik in tudi ni ustavni sodnik. Jaz ne pristajam na to, da se tako nonšalantno, z levo roko sodi določene sodne odločbe. To so zapletene zadeve, treba si je mogoče vsaj prebrati. Jaz ne bom sodila o tem, ali je bila pravilna ali ne. Absolutno pa ni ne na strani javnosti, ne na strani politike, da bodo presojali odločbe sodišč.
PESEK: Napačna razlaga Zakona je bila, ne. Sami so povedali na sodišču.
KRESAL: Težko sodim o tem, midve, mislim, da midve nisva pravi senat za to presojo.
PESEK: Prav. Boste pokomentirali še to…
KRESAL: A ja, ali smem še nekaj, sem vedela, da je še ena zadeva. Moj stric, ki je sicer kinolog in tudi sicer daje strokovno mnenje v takih zadevah, ni odločil, da naj se prsi vrnejo.
PESEK: Bil je član komisije.
KRESAL: Jaz sem se pač pozanimala. Kolikor vem, ni bil član komisije, dal pa je strokovno mnenje o pesjakih, torej o tistih ogradah, kjer psi živijo in da so pesjaki kot taki varni. In kot vemo, pesjaki niso v tem postopku škodili nikomur.
PESEK: Boste potem še zadnje komentirali, da je vaš partner uporabil vsa pravna sredstva, vključno s tem, da je kazensko ovadil inšpektorja Andrenška. S tem je pač pridobil čas, tožilstvo je kasneje to ovadbo zavrglo, ampak čas je bil pridobljen.
KRESAL: moj partner je odvetnik. Odvetniki zastopajo interese strank. In če morajo kaj delati, potem morajo uporabljati pravna sredstva, ki so na voljo, tudi grožnje z raznimi postopki, z odškodninskimi tožbami so nekaj, kar je standardna praksa odvetnikov. Je pa seveda na drugi strani, na strani tistih, ki odločajo, tistih, ki usmrčujejo ali pa vračajo pse, na tem, da poznajo pravo in da vedo, koliko v resnici delajo narobe in če se lahko takih groženj tudi utemeljeno bojijo.
PESEK: je bilo nekaj stvari, ki se javno do zdaj niso pojavljale, zapisane v interpelaciji. Recimo podatek, ki ga nismo poznali, govori o Stanislavu Megliču, to je prvi žrtvi teh treh bullmastifov, ki piše v interpelaciji, je pred sodiščem izgubljal zato, ker proces ni potekal. Proces pa ni potekal zato, ker je podpredsednik vaše stranke, doktor Slavko Ziherl, psihiater, v enem od mnenj gospe Rotarjevi, lastnici teh psov, tudi že pokojni, v enem mnenj napisal, da je za sojenje nesposobna. Gre za podpredsednika vaše stranke. Vaš komentar?
KRESAL: Ja, ni kaj, dejstvo je, da podpredsednik, gospod Slavko Ziherl je psihiater in je priznan psihiater in je tudi sodni izvedenec. V skladu s pravili postavljen in očitno je v tem sodnem postopku, tako kot, verjamem, da še v marsikaterem drugem, izdal svoje mnenje. In sodni izvedenci morajo stati in odgovarjajo za svoje mnenje.
PESEK: Se bova premaknili k Nacionalnemu preiskovalnemu uradu. Tisto, kar se že nekaj časa govori, sploh pa od vselitve na to Dimičevo 9, je predraga najemnina, 1,6 milijona evrov letno. Nekoliko smo preračunali, ker nam te številke ne povedo veliko. Mesečno je to, gospa ministrica, 133.000 evrov. Kasneje bomo govorili o Vegradu, 133.000 evrov je trenutno dvosobno stanovanje v Ljubljani. V 4 letih bi za isti denar, kot ga boste plačali za najem teh prostorov, kupili skoraj 50 dvosobnih stanovanj. Ali ne mislite, da je to preveč in da ste najeli predrago stavbo?
KRESAL: Te oprijemljive primerjave so zelo zanimive. Samo se jih da vedno izpodbiti tudi z drugimi primerjavami. Namreč kvadratni meter te nove stavbe, popolnoma opremljene, z vso infrastrukturo, ki paše zraven, je 13,3 evra. To je zelo malo: Vsak si lahko pogleda ponudbo, ki je na trgu in mu je to popolnoma jasno. Ampak, ker se ob teh očitkih, ki letijo name, zelo rado reče: če bi šli pa na Litostrojsko, bi pa bolje skozi prišli. Pa poglejmo: mi smo danes, glede na to, da so v interpelaciji popolnoma napačne številke, da je laži toliko, da ti gre kar na smeh, ko to bereš, šli in smo primerjali po enakih primerljivih parametrih, po ljudeh, po kvadratnih metrih, po vsem ostalem, koliko bi nas stalo recimo 20 let najema Litostrojske in koliko bi nas stalo 20 let najema, tako kot smo zdaj, plus stavba na Dimičevi. In glej ga zlomka, na Litostrojski v 20 letih bi nas to stalo 120 milijonov evrov in na Dimičevi 48 milijonov evrov. In seveda še ena laž je, ki izjemno bije iz te interpelacije in ki nekako ne gre dol z ust bivšega ministra Mateja. Namreč, da bi po 20 letih stavba na Litostrojski bila last ministrstva. To je čista laž. In to lahko preveri vsak najbolj povprečen pravnik tako, da odpre pogodbo in noter pogleda. V njej zelo jasno piše, da po 20 letih lahko stranki začneta razmišljati, da bi ta stavba prišla v last MNZ-ja, ampak šele potem, ko bi MNZ dal ustrezno količino svojih nepremičnin v zamenjavo. In to bi na teh 120 milijonov dodalo še nekaj milijonov. Torej povsem jasno je, da je situacija tako, kot je zdaj, mnogo bolj stroškovno primerna, kot pa tista, če bi na MNZ. In še eno zadevo, to je res treba dodati, ker najbolj zanimivo je pa to, ker tudi, če bi se mi vsi, z vsemi lokacijami, selili na Litostrojsko, še vedno ne bi bilo dovolj prostora za Nacionalni preiskovalni urad in bi morali najeti še kaj. Torej…
PESEK: Še dve kratki vprašanji imam, gospa ministrica. Piše: ali obstaja kakšna razlaga, zakaj je bilo treba zasesti in najeti prostore na Dimičevi. Lani poleti je hotel minister Zalar tja preseliti najprej okrožne tožilce, jeseni naj bi se tja selil del ministrstva za zdravje, januarja pa ste tja svoje uslužbence selili vi. navajam: to kaže na velik interes klientelistične navezave kresal – Senica – Pogačar.
KRESAL: No, to kaže dve stvari. Bom se potem vrnila k ministru Zalarju. Ampak res je, tudi minister za zdravje je bil zelo zainteresiran, da bi en del ministrstva preselil v to stavbo. To jasno kaže, da je očitno bilo veliko zanimanje za to stavbo. In tudi, če ne bi šlo noter notranje ministrstvo z NPU-jem, bi verjetno šlo Ministrstvo za zdravje. Torej tukaj se ni reševalo kakšnih finančnih situacij. Zgodba z ministrom Zalarjem je pa povsem enostavna. Namreč, ko smo mi ugotovili, da rabimo nove prostore za Nacionalni preiskovalni urad, smo želeli rešiti sočasno s tem še del naše zelo pereče prostorske situacije. S tem, ker nismo mogli iti na Litostrojsko, ne da ne bi želeli, jaz bi šla z veseljem tja, s tem ko nismo mogli iti, smo ostali v teh, res premajhnih prostorih. In smo reki: poskušajmo najti take prostore, da bomo poleg NPU-ja tja spravili še nekaj. In najbolj logična misel je bila, zakaj ne bi bil NPU skupaj s tožilstvom. Ne samo tožilstvo, v tisti stavbi naj bi bil nacionalni preiskovalni urad in pa tožilstvo. Tudi zato, ker oni na dnevni bazi sodelujejo med sabo in to bi lahko dajalo še boljše učinke. In zakaj je sploh ta pomislek? Zato, ker tožilstvo ima svoj sedež zraven Štefanove, torej kjer ima sedež ministrstvo. In če bi šli oni tja, bi se mi samo razpotegnili na tiste prostore in bi ubili dve muhi na en mah. No, ker so na tožilstvu pač na to odreagirali, da pač ne želijo iti tja, smo iskali novo rešitev. In potem smo pravzaprav ugotovili, da je še boljša rešitev: da upravo kriminalistične policije, ki je bila zdaj raztreščena po štirih različnih lokacijah v Sloveniji, damo na eno mesto, damo v isto stavbo kot Nacionalni preiskovalni urad in še prostor je bil za Inšpektorat notranjih zadev, tako da smo resnično na kratek rok zelo dobro in zelo poceni rešili našo prostorsko situacijo.
PESEK: V interpelaciji še piše, zadnji citat: »Namesto, da bi delovali z vsemi močmi za blaginjo Slovenije, z vsemi močmi delujete za interese vplivnih posameznikov, kar napotuje na sum korupcije in klientelizma«. Boste šli na interpelacijo, gospa ministrica, razmišljate o odstopu?
KRESAL: Oh, jaz grem z velikim veseljem na to interpelacijo, ker nimam česa skrivati, ker imam popolnoma mirno in čisto vest. To pa je zato, ker je osnova mojega delovanja na ministrstvu zakonitost, transparentnost in pa strokovna učinkovitost. In ko delaš tako, se nimaš česa bati. In na tej interpelaciji se bo pravzaprav do potankosti razkrilo, kaj vse se je naredilo narobe v prejšnjem mandatu, bivšega ministra Mateja in še enkrat potrdilo, da v mojem mandatu ni nobenih nepravilnosti.
PESEK: Hvala za ta pojasnila, gospa ministrica.
KRESAL: Hvala lepa.