Pogovor z gosti v studiu o pobudi za prevetritev levice in zamenjavi predsednice LDS-a

ROSVITA PESEK (voditeljica): Dober večer, pozdravljeni v Odmevih. Liberalni demokrati so strnili vrste. To je temeljno sporočilo današnjega sestanka strankarskega sveta, na katerem so predsednico Katarino Kresal, ki so jo omenjali v zvezi z različnimi omrežji okrog pokojnega zdravnika Saša Baričeviča in ki jo je Niko Kavčič javno pozval, naj zapusti politiko, soglasno podprli. Več Petra Bezjak.

PETRA BEZJAK (novinarka): Že zjutraj so na novinarski konferenci trije vidnejši člani LDS-a odločno podprli svojo predsednico. Tudi poslanec Anton Anderlič, ki je še prejšnji teden dejal, da LDS ni Katarina Kresal.
ANTON ANDERLIČ (poslanec LDS-a): Ni čas za kakršnekoli notranje razprtije tako v koaliciji kot tudi v stranki. Čas je za to, da se vrste strnejo.
BEZJAK: Zvečer so podporo predsednici izrekli š ena svetu stranke, kjer so govorili tudi o tem, da Kresalova zastopa interese kapitala.
ALEŠ GULIČ (predsednik Sveta LDS-a): Ččlanstvo je očitno spoznalo pravzaprav to, da gre za zlonamerna podtikanja in je stopilo za predsednico še bolj, kot je pravzaprav prihajalo sem, še z bolj trdnim tem spoznanjem.
BEZJAK: Podporo Kresalovi je izrekel tudi predsednik Državnega sveta, Blaž Kavčič, sicer nečak Nika Kavčiča.
BLAŽ KAVČIČ (predsednik Državnega sveta, LDS): Osebno pa mislim, da ima zdajle Slovenija druge prioritete, kot pa je destabilizacija kadrovskih pozicij znotraj koalicije ali na splošno.
BEZJAK: Da smo v demokraciji, kjer se stranke volijo na volitvah, pa je Kresalova sporočila ljudem, ki v določenih krogih že iščejo novega predsednika vlade.
KATARINA KRESAL (predsednica LDS-a): In da se stranke ne vodijo iz nekih temnih hodnikov, zaprtih sob, sivih mož, ampak odprto, demokratično, s predsedniki, ki so izvoljeni na demokratičnih volitvah.
BEZJAK: Kot še dodajajo v LDS-u, se zgodba izpred 4 let, ko se je stranka razklala, ne bo ponovila.
PESEK: Dober večer, spoštovani gospodje, doktor Vlačič, gospod Bogovič, gospod Kacin. Preden mi začnemo pogovor, pa vseeno predlagam, da si pogledamo še, kdo je gospod Niko Kavčič, ki je konec minulega tedna tako razburkal slovensko politično sceno.
VESNA DERŽEK (novinarka): 94-letni starosta slovenske levice Niko Kavčič je predvojni bančni uradnik, partizan in eden od utemeljiteljev slovenskega povojnega bančništva. Kavčič je organiziral združitev bank v Sloveniji v okviru Ljubljanske banke. Je človek, ki je brez dlake na jeziku spregovoril o ustanavljanju mnogih podjetij v 50-tih z ilegalno trgovino. V okviru tajne policije je postavljal naše gospodarstvo.
NIKO KAVČIČ (oddaja Vzporedna ekonomija, 12.12.2006): To je bilo socialno stanje, ki je izsiljevalo potem ene vzporedne rešitve in Udba je, organi v Udbi so pač čutili, da imajo to pravico, to možnost, da nekatere stvari tudi po tej poti rešujejo.
DERŽEK: Niko Kavčič, ki je ob nastajanju demokracije celo predal dnevnik Staneta Kavčiča Bavčarju in Janši, je sicer še danes član LDS-a, pa čeprav se je sedanja prvakinja LDS-a, Katarina Kresal otresla njegovega vpliva. Do nje je izjemno oster. Takoj jo je treba zamenjati, meni. Pa ne samo do LDS-a, tudi do vladne strukture. Levica išče novega predsednika vlade, trdi. Na vprašanje, kdo je človek, ki bi lahko kaj spremenil, je v petek odgovoril:
KAVČIČ (za Pop TV, 19.02.2010): To so stvari ožjih krogov. Do tega bo prišlo slej ko prej. Kvantiteta da kvaliteto.
DERŽEK: Danes pa protiudarec iz vrha LDS-a.
SLAVKO ZIHERL (podpredsednik LDS-a): Gre pravzaprav za en obupan poskus nekoga, ki se je znašel v situaciji, v kateri je začutil, da nima več nobenega vpliva in moči na dogajanje v aktualni politiki.
DERŽEK: Njegove besede nosijo težo tudi v aktualni politiki, nasprotno ocenjujejo analitiki. Morda celo preveliko.
Dr. SAMO UHAN (Fakulteta za družbene vede): Danes pa deluje seveda kot siva eminenca. Njegovo mnenje ima težo.
DANILO SLIVNIK (politični analitik): V nekem smislu ima prav. Levica mora opazovati dogajanje okrog sebe.
DERŽEK: Dogajanje ni rožnato: Vlada se sooča s težavami, a po mnenju obeh, Kavčič Kresalovi, tudi na vlogo stranke v koaliciji, pripisuje celo prevelik vpliv.
PESEK: Gospod Kacin, Kavčič Kresalovi v politiki pripisuje preveliko vlogo. Kakšno vlogo ima ministrica Kresalova po vaši oceni? Kakšna je njena realna teža?
JELKO KACIN (LDS): Predvsem je ona predsednica Liberalne demokracije Slovenije, je predsednica stranke v koaliciji, je predsednica stranke, ki se je po težkih časih - o stranki govorim – krepila, Je političarka, ki se je uspešno prebila v sam vrh najbolj opaznih in tudi najbolj popularnih politikov v slovenskem političnem prostoru, je dama, ki po vseh meritvah še vedno zaseda mesto pred predsednikom vlade. In to zagotovo gre komu v nos.
PESEK: Kakšno ima, gospod Vlačič, po vaši oceni vlogo v slovenski politiki Katarina Kresal? Gospod Kacin je naštel nekaj stvari, pa če pogledamo zadnji čas. Vi sedite z njo skupaj v vladi. Seli se v prostore, ki so pregrešno dragi, poldrugi milijon evrov. Ko se jo vpraša po ravnanjih njenega partnerja, vrne s proti-vprašanjem o vlogi Tanje Pečar, čeprav nje nismo zasledili v nobeni tajkunski zgodbi in tako naprej. Ko se premier pogovarja z Barbaro Brezigar po telefonu, ga poduči o njegovih pristojnostih. A predsednik vlade jo še vedno sto odstotno podpira. Kakšna je torej njena moč?
Dr. PATRICK VLAČIČ (podpredsednik SD-ja): No, ona je ena izmed predsednic koalicijskih strank in kakšna je njena vloga, ko sedijo skupaj s predsednikom, kadar imajo kolegije, to boste morali predsednika vprašati. Lahko pa povem, kako je na vladi. Na vladi je ena izmed ministric, ministrov, tako kot smo vsi ostali tam. In morda bom koga razočaral, ampak na vladi je tisto, kar šteje, dobra ideja. In nihče nima močnejše ali pa slabše pozicije. To velja tudi za njo na vladi.
PESEK: No, ampak poglejte, zadnje čase je bila menjava v vladi. Gospod Erjavec je vztrajno ugotavljal, da se ga je zamenjalo zaradi kant smeti. Tu se je napletlo kar nekaj razlogov, ampak vendarle ministrica uživa sto odstotno podporo.
VLAČIČ: No, saj v trenutku, ko nekdo ne uživa več podpore premierja, potem mora premier potegniti potezo. Jaz mislim, da je to le ena stvar politične odločitve premierja. Če nekomu ne bi zaupal, potem mora predlagati njegovo zamenjavo. In na takšen način bi jaz tudi razumel njegovo sto odstotno podporo. ne vem, kako drugače. Smo pa seveda v politiki. V politiki se marsikaj reče, to moramo tudi prenesti. In tako kot je on zadnjič rekel, ni razumel njenih besed slabo namerno. Če bo jih, bi mogoče drugače ukrepal.
PESEK: Pišete interpelacijo v opoziciji zoper ministrico?
FRANC BOGOVIČ (podpredsednik SLS-a): V Slovenski ljudski stranki smo se podpisali pod interpelacijo proti ministru Pogačniku in ta interpelacija je vložena. Slišimo in vemo, da so bile napovedi o interpelaciji ministrice Kresalove, vendar pisci te interpelacije so v drugi stranki, ne v naši. In ko bo čas za to, bomo tudi več zvedeli o njej.
PESEK: Kako vi vidite ta poziv, ki je bil konec minulega tedna s strani Nika Kavčiča, dan in javno povedan, verjamete v to, da se na levici iščejo druge možnosti, da se išče drugi premier, da se nekako prečesavajo vrste, da tako rečem?
BOGOVIČ: Vprašanje je to predvsem za tiste, ki jih v slovenskem prostoru dajemo pod pojem levice. Več kot očitno pa je, da je po tem letu in nekaj mesecih vladanja se pokazalo to, da to ni neka homogena levica. To je levica, ki je nastala iz bivšega LDS-a, kjer sta danes dve stranki, iz stranke združene liste socialnih demokratov, ki je danes tudi del LDS-a in velik problem je to, da ni skupnih rešitev te vlade pri gospodarskih temah in podobnih zadevah. Kot vidimo v takšni aferi, lahko opazimo, da jih strne predvsem takrat, ko se gre za kakšno interpelacijo ali pa, ko se ugotavlja krivda katerega od ministrov. Medtem, ko se bojim, da ko bo mimo ta val sedaj ogovora o interpelaciji in podobnih zadevah, bo pri iskanju gospodarskih rešitev zopet različen pogled. In treba se je tudi zavedati, da gre za skupek strank, kjer je na eni strani koren stranke pri dveh liberalizem, na drugi strani pa socialistične stranke. In običajno je tu precej velik razkorak v miselnosti, v pogledu na razvoj države. In v rešitvah, ki bi naj jih vlada iskala, pa jih ne najdemo, se to zelo dobro vidi. Tako, da človek ima večkrat občutek, da se ta rek, ki ga je Ronald Reagan zapisal v Obamovi knjigi - pogum, zaupanje, da vlada ni rešitev problema, ampak je vlada sama problem - se več kot kaže v slovenskem prostoru.
PESEK: Poglejte, gospod, danes smo v prispevku slišali, gospod Gulič je povedal, da ste govorili seveda tudi o tej kapitalski odvisnosti, oziroma povezanosti. S čem je gospa Katarina Kresal prepričala Svet LDS-a, da je dobila njegovo sto odstotno podporo? Kakšni so bili njeni argumenti, njeno videnje teh zadev, Dimičeva, Baričevič in tako naprej?
KACIN: No, torej o kapitalski povezanosti je bilo najmanj razprave. Rad bi korigiral to, kar ste rekli na začetku: LDS je strnila vrste. Zagotovo je to, bom rekel, pejorativno to lahko neka ilustracija. Ampak Liberalna demokracija Slovenije ni bila zdaj dezorientirana ali pa demontirana stranka, ki bi jo bilo treba strniti.
PESEK: No, to že, ampak oprostite samo, da vam vrnem nekoliko podlage za te moje besede. Gospod Anderlič je prejšnji teden dejal: LDS ni Katarina Kresal. To si sicer lahko različno razlagamo, ampak…
KACIN: Ampak morate celo njegovo izjavo vzeti in pogledati, kaj je rekel. On je rekel: ni samo ona LDS, LDS je širši pojem, v LDS-u je veliko ljudi. In vse projecirati samo v njo, je malo preveč poenostavljeno. To je bila njegova poanta. On je pač povedal, da je Liberalna demokracija Slovenije zagotovo širši pojem, z vsem svojim članstvom, s svojim delom v koaliciji, s svojimi poslanci in z dvema ministroma. Torej to je nekdo pač napačno ocenil, da je Katarina Kresal samo ena, samo ona in to je LDS. In ko je to poistovetil, se je pač odločil, da je pravi trenutek, da se Katarino kresal odstrani. In tukaj je bila napačna presoja.
PESEK: Argumenti, s katerimi vas je prepričala, recimo, če citiram predsednika Kučana, prejšnjega predsednika, bivšega, dejal je, da ni pomembno toliko ta afera in seveda vsa tragedija, ki se napleta okoli zdaj že pokojnega zdravnika Baričeviča, ampak kako funkcionirajo organi. In državni organi, to je eden od teh primerov, niso funkcionirali dobro. In v tej zgodbi nekako se pojavlja tudi partner gospe, Senica, pojavlja se brat ministra Zalarja in tako naprej.
KACIN: Ja, glejte, tudi jaz imam mamo, tudi jaz imam brata in samo na tak način enostavno ne morete zgodbe povezati in iz tega narediti celotne zgodbe. To, kar se nam zdaj že skorajda tri tedne ponuja, je, da živimo kot v nekakšnem akvariju, kot ribice. Na stekla tega akvarija nam pa vsak dan objavijo novo zgodbo o Baričeviču, o psih in ne vidimo druge stvari. Zato se mi zdi, da je njen logo, ki ga je že velikokrat povedala - edina prava pot je pravna pot – pravzaprav vodilo, kako se iz te zgodbe lahko država in vsi organi, ki so za karkoli pristojni, izkopljejo. Takega primera v Sloveniji še ni bilo, ga ne pomnimo. Noben organ se s tem še ni ukvarjal. In zato bodo morali vsi tisti, ki imajo kakršenkoli delček pristojnosti, pri razčiščevanju tega klobčiča, prevzeti svoj del, neposreden, ne le odgovornosti, ampak iniciative, da se pravzaprav te stvari razčistijo. To, kar pravzaprav tukaj imamo, je ena velika osebna človeška tragedija, ne samo človeka, ki je izgubil življenje na tako grozljiv način, gre tudi za njegove sorodnike. Od tam naprej je pa to ena sama afera, ki jo je treba, če smem tako reči, razgraditi na vse sestavne dele in na vsako vprašanje dati jasen odgovor. To si javnost zasluži. Mislim, da se bo vlada izjemno potrudila, da na to odgovori v vsakem segmentu: Vsak dan slišimo kaj novega. Ne vem, danes sem bil obveščen, da naj bi minister za kmetijstvo prejšnje vlade interveniral v živalskem vrtu, ko je šlo za usmrtitev teh psov. Skratka, enostavno bo treba stvari priti do dna in Liberalna demokracija Slovenije je prva, ki bo na tem dosledno vztrajala.
PESEK: In napake pri funkcioniranju te države so se pokazale, te so evidentne.
VLAČIČ: No, minister Pogačnik bo odgovor na interpelacijo pripravil, tam se parlament….
PESEK: Kako velika je podpora v stranki?
VLAČIČ: Ima podporo. Tam, to, kar je nam razložil na stranki, bo razložil v parlamentu. In pričakujem, če ni kakšnih drugih dejstev, bo prepričal tudi v parlamentu, da je ravnal pravilno. In poglejte, kar se pa tiče torej same interpelacije, pa je prav, da se v parlamentu to razčisti. Mi se pa v vladi ukvarjamo z izhodno strategijo, mi se ukvarjamo z realnimi problemi. Zgleda, kot da bi se ukvarjali, recimo s temi zgodbami cele dneve. Ampak mi se ukvarjamo z zelo konkretnimi zadevami, z delovnimi mesti, ukvarjamo se s tem, kako naj Slovenijo popeljemo iz krize. In o tem pa pravzaprav se nič kaj dosti ne sliši. Pripravili bomo semafor, da bodo ljudje lahko sproti spremljali, kako posamezni zakoni se sprejemajo. In meni se zdi to najbolj pomembno. Železnice na eni strani, infrastruktura, nova delovna mesta. To so relevantne stvari ta trenutek v Sloveniji. To je tisto, o čemer se moramo pogovarjati. Seveda tudi druge zadeve niso zanemarljive. Ampak koliko prostora političnega pa to zavzema, se mi pa zdi, da je seveda, da so tiste stvari, ki se tičejo naše prihodnosti, ki se tičejo tega, kako bomo jutri živeli, ta trenutek bolj pomembne, kot karkoli drugega.
PESEK: Vi ne poznate krogov, v katerih se iščejo alternative, o katerih je govoril gospod Kavčič?
VLAČIČ: Ne, takole mislim, volitve, torej mandat se dobi na volitvah. Lahko kdorkoli o čemerkoli razpravlja, daje politične pobude, ampak volitve so tiste, ki pokažejo, kdo bo vodil vlado. Potem seveda predsednik republike ta mandat predlaga in tako naprej. Tako, da meni se zdijo te debate bolj kot ne zanimive, sicer politične debate, ampak nič več kot to.
PESEK: Koliko vi verjamete iskanju nekih alternativ tega? Kako vi vidite v opoziciji, čakati, kajti številčno ste prešibki, ali so kakšne alternative sploh, da se vlada v naslednjih 4 letih zamenja?
BOGOVIČ: Poznamo postopokovno, kako poteka, to vemo. To je razpustitev parlamenta, slovenska zgodovina tega ne pozna. Bojim pa se, da je tudi delo opozicije v tem delu napak razumljeno bilo. Iz teh vprašanj in odgovorov, ki so sedaj sledili. V Ljudski stranki smo skozi celotno lansko leto pri vseh rebalansih proračunov zelo energično opozarjali na to, da je potrebno na gospodarskem področju marsikaj postoriti, zmanjšati stroške države, javno porabo, da je potrebno spodbuditi gospodarstvo in podobne stvari. Ko pa smo poleti, v juliju zasledili tudi ta primer psov in vrnitve teh psov, nismo imeli takrat pred očmi dimenzijo tega problema, kakršna je danes. Šlo se je enostavno za vprašanje, ali je prav, da država na takšen način deluje in po teh sedmih, osmih mesecih, se je resnično postavilo vprašanje delovanja pravne države. V teh primerih gre, če samo v tem primeru same vrnitve psov, ni za zminimalizirati teh stvari, da se dejansko skozi uspešno odvetniško pisarno, skozi različne pritiske na najrazličnejše zadeve, nekatere zadeve rešuje zelo na hitro, druge pa zelo počasi. In v tem smo mi bolj, kot se je zadeva razplamtevala že v poletnem času, ko je bilo kar precej klicev v to smer, da se naj s tem problemom ne ukvarjamo, smo postali še toliko bolj pozorni. Žal se je zgodila ta tragedija, ki je pa na nek način pokazala vso bedo delovanja naše države.
PESEK: In stvari so se zgostile seveda tudi z Dimičevo in poznanstvi in z gospodom Pogačarjem, ki dobiva pač milijon šesto letno najemnine za poslovne prostore, medtem ko neka druga stavba sameva. Samo še zelo kratko vprašanje: kaj zdaj?
KACIN: Ja, vi ste zdaj na koncu naredila zaključek, nametala ste nekaj stvari in ste rekla, kaj zdaj, čas je potekel. Jaz mislim, da je to nekorektno. Enostavno, če smo se lotili obravnavati vsako temo, bi bilo prav, da nam daste priložnost, da kaj rečemo tudi o tem.
PESEK: Potem pa prosim, zelo na kratko, če lahko poveste, 57 milijonov stavba, ki čaka za Bežigradom, tukaj milijon šesto tisoč evrov najemnine letno. Ko je gospod Bogovič govoril o tem, da so se o zadevi Baričevič, smo zraven pridali, ko ste se še spraševali, da mediji poročamo samo o teh aferah in se premalo lotevamo gospodarskih tem, smo dodali samo še to temo. In ta tema je bila aktualna v zadnjih 14 dneh, saj se je NPU preselil na Dimičevo.
KACIN: Ja, presoja je bila narejena med zato pristojnimi organi. In o stroških in o primernosti posamezne lokacije in izbrali so najbolj racionalno odločitev. Za to odločitvijo stojijo. O tem, zakaj je bila neka stavba zgrajena, zakaj je bila zgrajena na podlagi obljube, da jo bo nekdo uporabljal na račun davkoplačevalcev, pa je treba najti odgovor. To je zgodba, ki zadeva prejšnjo vlado, ki se je lotila neke megalomanske investicije na neki lokaciji, ki je po sedanji presoji neprimerna za to inštitucijo, ki naj bi vanjo šla. In to zahteva ravno tako zelo jasne odgovore. In teh odgovorov ni mogoče zahtevati od mene, od evropskega poslanca. Jaz samo predlagam, da povabite našo ministrico v studio, ji zastavite to vprašanje, pa vam bo rade volje v detajle razložila, zakaj so bili vsi argumenti tako močni, da jih je sprejela celotna vlada.
PESEK: Mi smo že vabili tudi ministrico in prejšnjega ministra, da se soočita, ampak nismo bili pri tem soočenju uspešni, da ne bi novinarji opravljali vloge nasprotnika.
KACIN: Pa saj imate še priložnost, televizija bo tudi jutri.
PESEK: Bo, gospod Kacin. Ste vi hoteli k temu še kaj dodati, k tej stavbi in k tej najemnini?
VLAČIČ: No, da bi se v tisto stavbo, ki je bila naročena že pod prejšnjo vlado, Ministrstvo za notranje zadeve preselilo, je ministrica na vladi prepričljivo razložila zakaj ni dobro, da gre notri, od lokacije, do tega, kako so bili izpeljani postopki za to.
PESEK: Pa najemnina?
VLAČIČ: Kar se pa najemnine tiče, so pa, če prav razumem, bili izpeljani postopki javnega naročanja. O tem je vedno možno debatirati, ampak če kdo meni, da je bilo karkoli narobe, mora sprožiti postopke.
PESEK: Bomo kar končali, gospod Bogovič, čas se nam je iztekel. Preden pa pravzaprav to temo končamo, poglejmo še, kaj je o današnji politični levici v članku z naslovom »Boga ni, vse je dovoljeno«, zapisal predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša.
GREGOR DRNOVŠEK (novinar): To, kar danes večinsko predstavlja tako imenovani levi tranzicijski trojček, ki je tudi sinonim za aktualno vladno koalicijo, je trden ideološki konglomerat, preko katerega je Slovenija v demokratično Evropo pretihotapila čaščenje diktatorjev, totalitarnih simbolov ter represivnega aparata komunistične ureditve. Levica bo morala po njegovem prepričanju pred ljudstvo izstaviti račune, zato je na razpotju dveh poti. Prva jo vodi nazaj, v ponovno povampirjene prevladujoče moči, zato je denimo treba kupiti vodni top in izvajati gonjo proti Slovenski vojski, ki ima med Slovenci še vedno velik ugled in ki je ni možno kar čez noč navdušiti nad garažnimi vrednotami. Ostaja pa ji tudi druga pot, pot za katero Janša upa, da jo bo res ubrala, nastanek nove leve opcije, očiščene zablode, da pravil ni in da je vse dovoljeno. Upamo, da obstajajo posamezniki, ki so sposobni izpeljati cankarjansko očiščenje in pomlajenje slovenske tranzicijske levice, vendar morajo najti dovolj poguma, da pretrgajo niti pajkove mreže in se upró njegovi glavi. Prav vsi dobro misleči v Sloveniji bi jim morali pri tem pomagati, zaključuje Janša.