Delo v policiji je bilo podvrednoteno

Gospa ministrica, minula tedna sta bila na koalicijskem parketu precej burna. Odstavljanje ministra Karla Erjavca, ker ministrstvo ni pravočasno odpravilo napak v sistemu ločenega zbiranja odpadkov, je naravnost smešno.
"Menim, da je bila menjava ministra Erjavca nujna zaradi politične higiene in etike, ki jo želimo vzpostavljati v delovanju te vlade. Ne more biti minister v vladi nekdo, zoper katerega je državni organ pregona vložil obtožni predlog. Na podlagi tega se začne kazenski postopek. In ne gre za vprašanje domneve nedolžnosti. Gre za vprašanje politične korektnosti in politične odgovornosti. Nihče v tej državi ne more postati policist, tožilec, sodnik, direktor podjetja... če je v kazenskem postopku. A minister si pa lahko? Po mojem ne! Prav bi bilo, da bi bil to razlog za razrešitev ministra, ne glede na to, da je prepričan o svoji nedolžnosti in da se bo to na koncu morda tudi izkazalo. Za LDS je bil obtožni predlog v zadevi Patria zoper Erjavca glavni razlog za razrešitev. Predsednik vlade je izbral pač drug razlog.«

Se vam zdi, daje bil premier Pahor preveč neodločen pri "odstavljanju" Erjavca? Sami pravite, da je imel dovolj razlogov za odstavitev okoljskega ministra, premier pa je počakal na rešilno bilko za njegovo razrešitev.
"Če želimo dvigati standarde in ugled politike, moramo biti sposobni sprejemati načelne odločitve, utemeljene na vrednotah, ki jih zagovarjamo. Žal smo zamudili priložnost, da bi v očeh ljudi povzdignili raven političnega delovanja." Erjavec je dejal, da ima premier Pahor dvojna merila, ko gre za odnos do ministrov, češ da jih je še nekaj takšnih, ki bi si zaslužili podobno usodo kot on. "Noben drug minister ni v kazenskem postopku."

Prepričajte nas, da pri Erjavcu ni šlo za politični pogrom, kot verjame Erjavec.
"V našem svetu politike me vsakič znova preseneti, da mora vse imeti politično ozadje. Politična kultura priznavanja lastnih napak ne obstaja. Ne glede na to, za katero stranko gre, večina akterjev reagira enako. Kaže, da se je skozi vsa leta slovenske politike razvil tak vzorec ravnanja in mišljenja. Najbrž zato, ker tranzicije v politiki ni bilo in so se slabe prakse nadaljevale. Glede na to, da je prva misel vsakogar, ki se znajde v kazenskem postopku ali se mu očita kakšna napaka v delovanju, da gre za politično zaroto, je bilo očitno sprožanje zarot in podtikanje neresnic razširjen način ravnanja med politiki. To samo dokazuje, da mora priti do tranzicije tudi v politiki in da je treba dati priložnost novim generacijam."

Morda gre res za vzorec iz zgodnjih časov slovenske politike. Tudi nekdaj vidni in pomembni član vaše stranke Igor Bavčar je postopek proti sebi v zadevi Istrabenz označil kot politični proces.
"A imamo kak primer, ko zdajšnji ali nekdanji politik kakšnega procesa ni označil kot zaroto politike? Kadarkoli danes policija izpelje postopek in je v tem postopku znana ali politično opredeljena oseba, skušajo LDS-u naprtiti podtalno delovanje. Lepo vas prosim. Po kakšnih principih pa so funkcionirali ti ljudje, da lahko dajejo takšne ocene? Pravzaprav je to precej grozno."

Se je premier Pahor v sporu med pravosodnim ministrom in generalno državno tožilko simbolno postavil na stran slednje? Ste tako razumeli njegove besede, da upa, da bo Barbara Brezigar ostala na položaju generalne državne tožilke do konca mandata, in to potem ko je pravosodni minister iz vaše stranke Aleš Zalar z razlogom izvajal povsem zakonit pravosodni nadzor nad delom tožilstva?
"Mislim, da bi bilo prav, da se premier ne bi postavljal ne na eno ne na drugo stran, še zlasti ne v omenjenem primeru, ko gre za organ, ki deluje pod pokroviteljstvom pravosodnega ministrstva. Ne želim igrati odvetnice ministra Zalarja, toda mislim, da ni šlo za spor. Morda se je pojavilo nezadovoljstvo, ker se je minister odločil, da bo resno posvetil z lučjo v tunel državnega tožilstva, da preveri, ali stvari dobro tečejo. Ob vsej navlaki špekulacij in domnev, kdo koga ruši in kdo bo koga menjal, se je povsem pozabilo, da se je vse začelo z utemeljenim nadzorom nad delom tožilstva in kaj je ta nadzor v resnici pokazal. Pokazal je sistematično kršenje osnovnih načel funkcioniranja tožilstva. Danes nimamo več enega tožilca in njegovih namestnikov, kot je bilo včasih. Bistvo funkcioniranja tožilstva danes je ravno v samostojnosti funkcioniranja vsakega posameznega tožilca. Vodje tožilstev so to načelo sistematično in konstantno kršili, celo v prepričanju, daje takšno ravnanje ustrezno. Poteza ministra Zalarja je bila pogumna. Pokazala je, da tožilstvo potrebuje nekatere spremembe. Navsezadnje: priznajmo si, da smo na področju pregona resnega gospodarskega in finančnega kriminala kot država že vrsto let razmeroma neuspešni. Policija je to končno javno priznala in skupaj s stroko smo naredili konkretne korake naprej. V enem letu! Ne vem, ali lahko državno tožilstvo v celoti reče, da je na tem področju kot institucija delovalo optimalno ali da so za vse probleme krivi bodisi policija bodisi sodišča. Minister je zdaj tudi že napovedal novelo Zakona o tožilstvu ter novo vzpostavljanje standardov. Prav je, da se po toliko letih stvari prevetrijo. Žal se je pri nas zakoreninila floskula, da pravna država ne deluje. Škoda, ker to vendarle ni res. Jo je pa treba izboljševati in resnično dvigniti na evropsko raven. To pa drži. A za to so potrebne tudi korenite spremembe. No, v te pa nihče ne bi privolil, ker so spremembe nekaj, na kar je a priori vedno negativen odziv, vsaj dokler ne zaživijo in se vidi, da so bile resnično potrebne. Na koncu je odgovornost za zakonito funkcioniranje pravosodja stvar ministra za pravosodje. On bo nosil vse posledice končne odločitve, ne premier."

Se je torej premier politično vpletel v odnos med pravosodnim ministrstvom in vrhovnim tožilstvom, ko je izrazil upanje, da Brezigarjeva ostane vrhovna državna tožilka do konca mandata?
"Takšna izjava je bila po mojem nepotrebna."

Se vam zdi bolj problematično to, da je minister Gregor Golobič v parlamentu operiral z nepopolnimi podatki in bil v svojih izjavah nedosleden oziroma je, kot poudarja opozicija, lagal, ali je večji problem to, da so zametki afere Ultra nastali v krogih blizu vaše stranke?
"To slednje je vaša trditev, ne resnica. Smo pa spet pri političnih ozadjih. Stvar politične kulture je, da znajo nosilci oblasti prevzeti odgovornost za svoje napake. Tega se bomo morali počasi navaditi tudi v Sloveniji. Mislim, da ta zgodba ne sodi v parlament, četudi je minister Golobič storil napako ali nedoslednost. Po drugi strani minister že nosi breme te napake. Prav tako pa se mi ne zdi prav, da se skuša to breme prevaliti na nekoga drugega. Ne bom se opredeljevala, komu verjamem, Draško Veselinovič je sam jasno povedal, da obtožbe niso resnične, in celo napovedal možnost tožbe. Kdo je razširil informacije o kreditih in kdo je z dokumenti opremil opozicijo, bo raziskala policija, saj ne nazadnje vodi v tem primeru svoje postopke. Želim pa poudariti, da politiki moramo znati nositi breme napak, ki smo jih zagrešili. Nič manjše ne bodo, če jih bomo skušali prevaliti na koga drugega. Kaj drugega kot reči, da LDS zagotovo nima nič opraviti s to zgodbo, ker to ni moj način dela, ne morem. Morda je LDS včasih tako delala. Morda gospod Golobič to ve. Vendar danes ni tako."

Gotovo je LDS zabolelo, ko je moral Draško Veselinovič zapustiti položaj prvega moža NLB, in to zaradi stranke Zares, ki jo vodi gospod Golobič.
"Zgodba NLB je veliko bolj večplastna od domnevne žalosti LDS, da tam ni več gospoda Veselinoviča, ki je bil eden od akterjev naše politike. Ni LDS nastavila Veselinoviča in nič na slabšem nismo, ker je moral oditi z vrha NLB, in nič na boljšem ne bi bili, če bi tam ostal. Cel princip funkcioniranja politike, ki je pripeljal zadevo tako daleč, da je moral biti Veselinovič za grešnega kozla, je tisto, kar je narobe. Največjo škodo pa je utrpela banka. Naša kritika ni šla v smeri, da zavarujemo pozicijo Veselinoviča. Glede tega imajo stvari svoj tok. Ves čas pa smo govorili, da ne smemo postavljati takih temeljev odločanja in poseganja politike v banko. Vse, na kar smo opozarjali, se je zgodilo. Banka je bila brez vodstva, ni se mogla vklopiti v protikrizne ukrepe, njen ugled je trpel tudi v tujini. In ko bi morala najbolj pomagati slovenskemu gospodarstvu, je bila NLB hendikepirana. Toda na te pripombe so vsi pozabili. Bistvo je to, da si politika ne more in ne sme privoščiti takšnega poseganja v nobeno banko. Sodobna politika si tudi ne sme privoščiti postavljanja takšnih standardov, da nekoga, ki ne skriva politične opredeljenosti, eliminira iz nabora kompetentnih ljudi in njegove izkušnje, izobrazba in Ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS Katarina Kresal življenjepis zaradi tega nič več ne štejejo."

Smolo imate z direktorji iz vrst LDS. Na Gorana Brankoviča, ki je postal direktor Slovenskih železnic, pa letijo prav očitki o pomanjkljivih izkušnjah in o tem, da ni dosegal vidnejših uspehov na prejšnjih vodstvenih položajih, temveč prej nasprotno.
"Za vsako ceno mi skušate servirati, da LDS nastavlja direktorje. Direktorje izbirajo nadzorni sveti družb. Mislite, da si upajo izbrati ljudi, ki vsaj približno ne bi ustrezali pogojem? Saj nadzorniki vendar odškodninsko odgovarjajo za svoje odločitve. In direktorji se morajo izkazati. Če bodo dobro delali, bodo ostali na položajih, sicer ne."

Noben nadzornik še ni odškodninsko odgovarjal kljub milijonskim izgubam nekaterih državnih podjetij.
"Tudi to se bo zgodilo. Prva reakcija seveda bo, da je nadzornika politika pribila na križ. Ko bo tak precedenčni primer sprožil še naslednje, pa bomo kmalu ugotovili, da je to normalno funkcioniranje pravne države."

Izjavo opozicijskega prvaka Janeza Janše, da pričakuje, da se spomladi vidimo na slovenskih trgih in ulicah v še večjem številu, ste označili za vračanje v ledeno dobo demokracije. Malce nenavadno in strašljivo, da v državi vsi planejo v zrak zaradi Janševega stavka o srečanju na trgih in ulicah.
"Ta izjava je bila nenavadna in strašljiva. Take izjave je treba ostro zavrniti."

No, Janša je izjavo argumentiral. Prvič, ni pozival ljudi na ulice. In drugič, govoril je o tem, da imamo rekordno brezposelnost, rekordno nizko gospodarsko rast, družbeno tkivo razjeda odlikovanje nekdanjega udbovca Tomaža Ertla... Vse to lahko spomladi požene ljudi na ulice in trge, kar je ustavna pravica.
"Vsi vemo, kaj je Janša govoril. Ob vseh rekordih, ki jih naštevate, pa povejmo, da smo bili tudi rekordno slabo pripravljeni na krizo. Če bi bilo drugače, bi lahko imeli naši protikrizni ukrepi boljše in hitrejše učinke. Nismo imeli zalog za hude čase, ker je država vse pokurila v času debelih krav. Spomin ljudi je žal pogosto zelo kratek, kar gospod Janša s pridom izkorišča. Jasno, da smo imeli v času konjunkture visoko gospodarsko rast, problem pa je, da od te gospodarske rasti nismo nič dali na stran za hude čase niti se na njih strukturno nismo pripravili. In jasno je, da zdaj te rasti ni, saj smo v največji svetovni gospodarski krizi od leta 1929, in ker zaloge iz dobrih časov ni, se moramo zadolževati toliko bolj. Čisto enostavna gospodinjska logika."

Je lahko takšna izjava opozicijskega politika razlog, da se policija temeljito pripravi na morebitne večje kršitve javnega reda in miru?
"Policija mora biti vedno pripravljena na kakršen koli varnostni dogodek in ima vnaprej izdelane načrte za različne varnostne situacije. Trenutno kljub krizi ljudje ne kažejo nezadovoljstva na ta način, da bi morala policija uveljavljati posebne ukrepe."

Še pred nekaj meseci ste imeli visoko podporo med policisti, zdaj pa je nimate več, če sklepamo po odzivih Policijskega sindikata Slovenije (PSS) na vašo izjavo, da boste z reorganizacijo v policiji dosegli, da nihče več ne bo hodil spat v službo.
"Zgodilo se je, da imamo dva reprezentativna sindikata, in človek bi si misli, da bo konkurenca prinesla pozitivne pobude, žal pa ugotavljam, da sindikata bijeta vsak svoj boj čez moja pleča. Javno pismo, ki ga je podpisal predsednik PSS Branko Prah, je izjemno nesramno, pod nivojem, je pa tudi popolnoma netočno. Gospod Prah zelo dobro ve, kako sta tekli reorganizacija in racionalizacija, ve, da so sindikati sedeli zraven kot partner, in zato tudi dobro ve, da se racionalizacija ni nanašala na policiste in policistke, ampak na podporne službe, na upravni del ministrstva in policije, ki so se v zadnjih desetletjih in letih v določenem delu neznosno razbohotile in podvajale, zaradi česar je bil delovni proces vse prej kot učinkovit; izkoristek zaposlenih pa - z mnogimi svetlimi izjemami – ne optimalen. V enem letu smo naredili toliko za policiste, za njihovo boljše delo, kot že ne vem koliko let ne. Odpravili smo nekatere nesmiselne administrativne ovire pri opravljanju policijskega dela, odpravili najnujnejše kadrovske probleme, najbolj pereče prostorske probleme, vložili več kot pet milijonov evrov v zaščitno opremo, izboljšali smo pogoje za delo kriminalistov... Podprli smo reorganizacijo policije, ki jo ta pelje sama in bo pripeljala do tega, da se bo sprostilo več delovnih mest, da bo lahko več ljudi delalo v operativnih službah. Naredili smo izjemen preboj pri proračunu, da smo ga povečali skoraj za sto odstotkov za investicije v policijo. Zato se mi zdi tak odziv prav zamalo. Na podlagi česa? Mi smo vse obljube izpolnili."

Očitki letijo bolj na vas osebno kot na ministrstvo. Zatrjujejo, da imate čas za marginalne skupine, kot so izbrisani, za nevladne organizacije, za svoje policiste pa ne.
"Ja kdo pa vodi to ministrstvo, če ne jaz osebno? In ministrstvo pod mojim vodstvom, ne pod vodstvom koga drugega, je izpolnilo vse obljube. Izjave, da naj se manj ukvarjam s temi tako imenovanimi marginalnimi skupinami, kažejo na zelo veliko neodprtost tega sindikata, na veliko nestrpnost. Tudi na neobčutljivost za socialne probleme. Če samo ponazorim: ko smo ugotovili, da bo projekt racionalizacije ministrstva prizadel tudi nekaj deset najslabše plačanih delovnih mest, na katerih bi skladno z zakonodajo, ki jo je prinesla t. i. Virantova reforma, nekateri uslužbenci dobivali plače, ki so celo pod 400 evri, smo se sami - ne na zahtevo sindikata - aktivirali in ob sodelovanju s predsednikom vlade sem v vladi dosegla, da so se tukaj naredile izjeme. Nespodoben je tudi očitek, da se ne zanimam za to, kako funkcionira policija, kako bi sicer lahko odpravljala probleme v njej. V enem letu sem prepotovala celo Slovenijo, obiskala vse policijske uprave razen slovenjgraške, ki jo bom pa obiskala prihodnji teden, in celo vrsto policijskih postaj. Med mojimi predhodniki mi najdite enega, ki je bil bolj aktiven, ki se je bolj družil s policisti, se bolj odzival na vsa mogoča povabila. Težko ga bo najti. To gospod Prah dobro ve, a namenoma pozablja, ker mu tako ustreza."

Drži pa, da ste na notranjem ministrstvu poskrbeli za racionalizacijo in reorganizacijo kadrovske strukture, ste pa v okviru vlade dovolili kadrovsko okrepitev v pravosodnem ministrstvu.
"Se spomnite famoznega pogovora Kresal, Pavlinič Krebs in Pahor, ki ga je poslušala cela Slovenija? Kaj je že bilo? Ravno to, da so nam dovolili zaposlitev 300 novih policistov, čeprav zmanjšujemo število zaposlenih v javni upravi. To pravico sem si prav krvavo priborila, in to zato, ker je kadrovska problematika glavni in prvi problem, ki so mi ga izpostavili na vseh policijskih postajah in upravah. Notranje ministrstvo je do sedaj očitno imelo šefe, ki so bili zelo mačehovski do lastnega področja, ni bilo dobre in dolgoročne kadrovske strategije. Ker je bilo delo v policiji podvrednoteno v primerjavi z vojsko in ker nihče ni sistematsko delal za dviganje ugleda policije, je osip tako velik ali v pokoj ali v druge službe - da mesta komaj zapolnjujemo. Tistih 300, ki nam jih je uspelo na novo zaposliti, se jih je na drugi strani že nekje izgubilo. A postavili smo dolgoročni kadrovski načrt, sprejeli ukrepe za boljše pogoje dela, strategijo dviga ugleda in torej resno pristopili k temu, da bomo dobili stabilno kadrovsko strukturo. Z vodstvom policije ocenjujemo, da se bo v dveh, treh letih stanje tako umirilo, da ne bo več množičnih odhodov, da bomo za stalno izpopolnili nekatera mesta. Reorganizacija teče postopoma, končni rezultat pa je, da bo manj administrativnih mest med uniformiranimi policisti in več policistov na operativnih delih, kjer jih primanjkuje."

Trenutno policisti nimajo posebnega ugleda, na razpise se prijavljajo ljudje, ki jim je to rešitev socialne stiske. Se vam zdi, da se bo ugled dal dvigniti, da boste lahko zbirali med kadri?
"Mislim, da se je veliko naredilo že v tem letu. Policija je v zadnjem letu, pa ne mislim s tem, da je to zgolj moj zasluga, dobro funkcionirala, bila uspešna pri svojem delu, bila hitra, povečala preiskanost kaznivih dejanj, se izkazala v nekaterih zgodbah, ki so ji zelo dvigovale ugled. Spreminja se že s tem, ko uvajamo nove standarde dela v policiji, ko skušamo izboljšati pogoje dela. Ko skušamo ljudi spomniti, da to ni navaden poklic, da je to res poslanstvo. Ne morem pristati na to, da je to neka zadnja rešilna bilka za ljudi, ki iščejo službo. Za nekatere zagotovo je, ampak tisti, ki jih jaz srečujem na vseh stoterih obiskih po terenu, to delajo zaradi neke notranje energije, prepričanja in želje, ker verjamejo v to, kar delajo. Marsikdo res požre tisoče nadur, ki jih nikoli ne bo mogel izkoristiti, in slabo plačo, ker rad dela, kar dela. To spodbujamo in takim dajemo priliko, da delajo. Cilj racionalizacije in reorganizacije je nagrajevanje teh ljudi, da bodo lahko napredovali, delali vedno bolj zahtevne naloge. To ne gre na hitro, a vidim spremembo, tudi v klimi znotraj ministrstva in policije, in vem, da smo na pravi poti, da se bo ugled dvignil."

Omenjali ste uspehe. Zagotovo bo ob bilanci lanskega leta izpostavljeno tudi to, da smo imeli prvič v zgodovini na cestah manj kot 200 žrtev. Je to uspeh policije?
"Včasih ima že napoved ukrepov velik vpliv na psiho ljudi, ko sedejo za volan. Ne bom rekla, da je izboljšano stanje samo in ekskluzivno zasluga novega vodstva notranjega ministrstva in policije, gotovo pa je nekaj tudi na tem, da smo se cestne varnosti lotili drugače. Varnost v cestnem prometu je vedno ena od aktivnosti policije, lahko je pač neka ritualna zadeva, ki se dogaja in se izvaja. Lahko pa si to postaviš kot eno od prioritet, daš usmeritve in navodila za delo ter preganjaš vse okrog tebe, da se začnejo stvari spreminjati hitreje, boljše, bolj učinkovito. V prejšnjem letu je imela policija ogromno preventivnih akcij. In preventiva je še vedno najbolj pomembna stvar v zgodbi. Bilo je veliko in bila je izredno fokusirana. V vseh tistih najbolj kritičnih časovnih obdobjih smo imeli usmerjene nadzore, in to ne le policije, ampak tudi inšpektoratov. Spoprijemamo se s problemom, ne s statistiko oziroma normo. Vse to se pozna. Zaradi vsega tega se je zgodilo to, česar si nihče ni upal napovedati na glas da se bomo ustavili pod številko 200 smrtnih žrtev, in to se je zgodilo krepko pod, natančno na številki 171."

V začetku leta je pričel delovati Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Že ob začetku je bil deležen kritik, da deluje nezakonito. Se vam ne zdi, da je bilo vse skupaj izpeljano nekoliko nespretno?
"Vsaka kritika, ki jo izreče opozicija, še ne pomeni, da je tudi strokovna, tehtna, upravičena in realna. Tudi kritika, da je bilo vse skupaj izpeljano nekoliko nespretno, je neupravičena. Pri ustanavljanju NPU teče vse točno tako, kot je bilo planirano. Ni nobenega prehitevanja, nobenega blefiranja, iskanja hipnih rešitev. Z ustanovitvijo urada delamo največjo reorganizacijo, kar se jih je do sedaj kdo lotil, da bi skušal doseči večjo učinkovitost kriminalistične policije. NPU je obsežen in zahteven projekt. Dejstvo, daje preteklo zgolj eno leto od prve zaveze, da bo novo vodstvo MNZ skupaj s policijo in drugimi pristojnimi državnimi organi vzpostavilo institucionalne, kadrovske in finančne pogoje za trajnostni kvalitativni preboj na področju preiskovanja zahtevnega gospodarskega in finančnega kriminala, pa do tega, da je NPU postal operativen, je verjetno eden najhitreje izpeljanih državnih projektov tovrstnega obsega. Pri tem projektu je delalo več kot 40 ljudi v številnih, tudi medresorskih delovnih skupinah. Rezultat je zelo dodelana analiza tega, kaj in kako je treba narediti. Reči, da je to nepremišljena ideja, je malo preveč lahkotno. Okoli te farne, ali imamo podlago ali ne, pa to: NPU ni neki nov zunajsistemski organ, ampak je ustanovljen v sklopu policije, zato tudi ni podoben FBI. Zakonsko podlago za ustanovitev je dobil s sprejetjem sistemizacije delovnih mest na vladi decembra lansko leto. Nikoli pa nismo rekli, da bo urad zaživel prvi dan z vsemi zaposlenimi, z vso opremo, izobraževanjem, ker je to nemogoče. A nekje je treba začeti. Bistvo sprememb zakona o policiji pa je, da bo imel urad večjo neodvisnost kot vse ostale enote znotraj policije. Tega nam ne bi bilo treba, ampak če hočeš zagotoviti, da ne bi minister ali direktor policije posegala v postopke NPU, v imenovanje direktorja, stvari, kijih urad obravnava, moraš pravilo dvigniti na višjo raven, to pa lahko narediš le z zakonom. Zato ne bo imenovan direktor, dokler ne bo sprejet zakon, da pa bi urad čakal z začetkom dela do sprejetja zakona, je nesmiselno. V tem času se bo izobrazila prva skupina kriminalistov, uredili se bodo prostori, prav v ponedeljek je otvoritev. Nimamo kaj izgubljati časa, izgubili smo namreč že leta in leta, ker se pri nas z gospodarskim kriminalom in finančno kriminaliteto na sistemski ravni ni dovolj ukvarjalo."

NPU ima nov sedež v Dimičevi ulici v Ljubljani. Pa ministrstvo, se bo selilo v sporno stavbo v Stegnah?
"Vodstvo ministrstva se je že pred meseci odločilo, da ne gre v tisto stavbo. Če pustimo ob strani vse nedoslednosti in poti mimo zakona, ki so se res zgodile pri gradnji te stavbe, ostane dejstvo, da ministrstvo za notranje zadeve in policija ne smeta biti na lokaciji, ki je neprimerna z varnostnega vidika. V Načrtu Mestne občine Ljubljana za zaščito in reševanje, kjer so določeni varnostni krogi, je to v prvem krogu ogroženosti -260 metrov od Butan plina in plinskih rezervoarjev, torej v prvem udarnem valu, če se tam kaj zgodi. In če kdo ne sme biti na takem področju, sta to notranje in obrambno ministrstvo, organi torej, ki skrbijo za notranjo varnost. Treba se je vprašati, kdo je bil tako nespameten, da se je odločil, da se bo na tistem območju gradila 50 milijonov evrov vredna stavba notranjega ministrstva. Dejstvo pa je, da zdaj vlada to stavbo ima in da bo treba najti nove najemnike, in na tem vlada tudi dela."

Predsednik vlade in predsednik republike ne vidita potrebe, da bi se opravičila za storjene krivice izbrisanim v imenu slovenske države. Boste to morda storili vi? Vemo, da niste vi odgovorni za izbris, je pa resor, ki ga vodite.
"Sama imam od vseh najmanj zveze s problemom izbrisanih. Mogoče sem se zaradi tega tudi najlažje lotila njegovega reševanja in nimam zato tudi nobenega problema, da se opravičim. Večkrat sem že rekla: Če se nihče noče, se bom pa jaz opravičila za največjo množično kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji, ki je velik črn madež na naši sicer zelo uspešni poti samostojne države, poleg tega pa nas na to opozarjajo vse evropske institucije, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami. Prej ko to zaključimo, bolj mirno bomo živeli dalje."