Aleš Zalar: Mi lahko samo prosimo tožilce

Ta teden se je vrnil z dopusta. Pravosodnemu sistemu, ki ima z njim za ministra nekdanjega sodnika, in njegovim uporabnikom poln energije obeta pestre čase.

Na Dobu si je mlad fant vzel življenje. Ni ga več, odvetnik njegove družine, ki bo zdaj tožila, pa pravi, da je država odgovorna za to smrt. Več sto zapornikov na Dobu gre v odškodninske tožbe zaradi neznosnih razmer v prepolnem zaporu. Stavki paznikov ste se izognili, zdaj pa imate upor zapornikov? 
"Najprej bi rad opozoril, da se samomor neutemeljeno povezuje s tožbo več sto zapornikov, ki jo napoveduje odvetnik Matoz. Obsojenec, ki je naredil samomor, je bil nastanjen v samski sobi, ne v kakšni prenatrpani. Že to kaže, da je uprava zaporov skrbela za njegovo varnost."

Ali pa ne. Sam je bil v sobi, in to depresiven, kakor je ugotovila zdravnica. 
"Depresija je splošen problem večine obsojencev. Velika večina jih na žalost jemlje pomirjevala. V zaporu pač niso prostovoljno. Povprečno si vsako leto vsaj dva obsojenca vzameta življenje. Vse okoliščine samomora pa strokovne skupine še preiskujejo, zato dokončna sodba še ni mogoča. Tožbe..." 

Odvetnik pravi, da Slovenija krši humano prestajanje zaporne kazni. 
"Tožbe zaradi odvzema prostosti nezadovoljnih obsojencev niso neobičajne. V nekaterih državah imajo celo posebna pravila obravnavanja takšnih tožb, ker so tako pogoste, a v veliki večini neutemeljene." 

Že leta se ve, da so naši zapori prepolni. Leta 1995, ko je sodstvo doživelo veliko reformo, jih je bilo okrog 700, do danes se je ta številka podvojila. Imamo več kriminala ali strožje kaznovanje? Čeprav tožilci ocenjujejo, da sodišča prevečkrat obsojajo le na pogojne kazni. 
"Iz več razlogov imamo več zapornikov. V času organizacijske reforme je delo sodišč v dobršni meri zastalo, tudi obsodilnih sodb je bilo zato manj. Danes sodišča delajo s polno paro. Če me spomin ne vara, je bilo leta 1995 v Sloveniji samo dobrih 500 sodnikov, danes jih je 1100. Sodišča v kazenskih zadevah presenetljivo redko, samo v 3 odstotkih obsodilnih sodb, izrečejo denarno kazen. V preteklosti je bila tretjina obsodilnih sodb denarna kazen. Ali se je tudi stopnja kriminalitete v tem času povečala? Na določenih področjih gotovo. Danes je bistveno več spolnega nasilja, nasilja v družini. Prištejmo še trende zaradi gospodarske krize, ko v vseh državah Evropske unije kriminal narašča. Vse to viša število zapornikov. Morda bi bile številke nižje, če bi se bila Slovenija že prej usmerila tudi v alternativne kazenske sankcije."

Ampak alternativno izvajanje kazni praktično ne deluje. 
"Šele pred kratkim je bilo vzpostavljeno in pristojno ministrstvo za delo ima določeno težave." 

Kakšne? 
"Potrebuje sredstva in usposobljene ljudi."

Skratka, na papirju je vse, v praksi nič? 
"To je klasična napaka pripravljavcev zakonov in ta primer je eden takšnih, vendar ga ni zakrivila ta vlada."

Dobro, ampak zdaj že skoraj leto dni vladate. Kaj je vaša vlada naredila, da kaznovalna alternativa, recimo družbenokoristno delo, s papirja prestopi v prakso? 
"Alternativne sankcije izrekajo sodišča. Vlada jim ne more naročati, kako naj odločajo. Dolžna pa je ustvariti razmere, da se te sankcije lahko izvršujejo. To zdaj počnemo. V proračunu za leto 2010 bodo ustrezna sredstva zagotovljena tudi za izvrševanje alternativnih sankcij."

Prepolni zapori sugerirajo, da nismo samo dežela sodnikov, ampak tudi zapornikov. 
"Mislim, da nismo država zapornikov. Število zaprtih v Sloveniji je še vedno precej pod evropskim povprečjem. Imamo 75 zapornikov na 100 tisoč prebivalcev, baltske države jih imajo recimo 350. Potrebujemo pa dodatne prostore. Lahko zagotovim, da se pri gradnji našega centralnega zapora na Dobu ne bo zgodila pediatrična klinika. Prvi novi zaporski kompleks bo zgrajen prihodnje leto in obsojenci na Dobu bodo premeščeni. Sedanje stare zapore bomo potem podrli in na tem mestu zgradili še drugi del novega Doba. Čez leto dni v sobah ne bodo več kot trije obsojenci. Luč na koncu tunela je zanesljiva. Se pa ne bi strinjal, da so razmere zdaj nevzdržne. Ogledal sem si jih, bil sem tudi v sobi, kjer je nameščenih osemnajst obsojencev, pa je bila takrat prazna. To pa ne pomeni, da so razmere idealne. Najbrž nikoli ne bodo. Denar potrebujemo tudi za izboljšanje razmer v bolnišnicah in vrtcih, ne samo za zapore. Delamo, kar je v naši moči. Povečujemo število strokovnega osebja v zaporih. In ne samo Dob, tudi Ljubljana bo na vrsti, v osnutku proračuna 2010 je predviden denar za začetek gradnje ljubljanskih zaporov."

Temperaturo to poletje dvigujejo visoke nagrade stečajnim upraviteljem. Kakor kaže, so pravobranilci v imenu države s tožbami nad enormne in tudi napačno dodeljene nagrade, potem ko ste jih s pravilnikom že znižali, šli tam, kjer so še ujeli roke. Niso pa se pritožili recimo čez astronomsko nagrado za vodenje stečaja Industrije usnja Vrhnika (IUV), ki je vas primorala k nižanju teh številk. Bo kaj iz vsega tega? 
"Nekaj je že. Pravobranilci so se pritožili v nekaj več kot 40 zadevah in v prvih štirih primerih so že bili uspešni, sodniki so svoje sklepe spremenili in nadomestila stečajnim upraviteljem znižali, pri čemer so uporabili novi pravilnik, ki sem ga jaz podpisal. V zadevi IUV se pravobranilstvo res ni pritožilo, so se pa nekateri drugi upniki. Sodišče o tem še ni odločalo.
Znak za alarm je bil za nas, ko so prva sodišča začela priznavati nadomestila stečajnim upraviteljem po starem pravilniku brez omejitev, kljub temu da sem že izdal novi pravilnik z omejitvami. To je bila popolnoma nerazumna odločitev."

Ampak stečajni upravitelji, ki si ne bi nič znižali nagrade, zdaj državi sporočajo, da bo za nazaj težko kaj izterjala.  "Saj stečajni upravitelji niso še ničesar prejeli, ker sklepi sodišča niso bili pravnomočni." 

Tudi vrhniški ni bil? 
"Tudi."

Ko ste zdaj predpisali nižje nagrade za stečajne upravitelje, ste popravljali za vašim predhodnikom? 
"Pravilnik, ki ga je izdal prejšnji minister, je odpravil zgornjo mejo pri nagrajevanju stečajnih upraviteljev. Naj pojasnijo, zakaj so v prejšnji vladi to storili! Upam, da ne zato, ker je bil državni sekretar v pravosodnem ministrstvu stečajni upravitelj. Dan po tistem, ko sem izvedel, da prejšnji pravilnik nima omejitev, smo jih uvedli, in to tako, da so razumne."

Ampak pravilnik ste prvič popravljali že lanskega decembra. Zakaj niste že tedaj zarezali globlje? Niste vedeli, kakšne vsote se odobravajo stečajnikom? 
Ne, nismo, ker nas sodišča, ki določajo nadomestila, niso obvestila o tem. 
 
Vtis je, da se nam vsake toliko prikažejo mali pravosodni bogataši. Pred leti se je začelo z notarji in njihovimi zaslužki, zdajšnja opozicija ima odvetnike za milijonarje, stečajnim upraviteljem ste znižali nagrade... 
"Stečajni upravitelji v zadevah, ki večinoma niso pravnomočne, niso prejeli še ničesar. Odvetniki prejemajo nagrade po tarifi, ki jo je sprejela še prejšnja politična oblast, notarji tudi." 

Saj to ni sporno. Na višino prejemkov sem mislila. 
"Podtikanja, da naj bi ta vlada omogočala dodatne zaslužke nekim privilegiranim slojem, so očitno neutemeljena in jih odločno zavračam." 

Evropski rekorderji smo po številu sodnikov. In še zmeraj ne vemo, koliko sodnikov bi nam zadoščalo. 
"Ta trenutek vemo samo to, da so v sodnem sistemu še rezerve. Kažejo se v velikih razlikah v obremenjenosti sodišč, zlasti okrajnih. Manjšim okrajnim sodiščem zmanjkuje dela, zato se kot stalna praksa zdaj uveljavlja predodelitev sodnikov na bolj obremenjena sodišča bodisi predodelitev spisov. Na ta način se poskuša izravnati čas, ki ga sodišča potrebujejo za reševanje zadev. Bodo pa okrajna sodišča s spremembo zakona o pravdnem postopku po 1. januarju 2010 obravnavala veliko več odškodninskih pravd kot do zdaj, kar pomeni, da bodo tudi manjša okrajna sodišča imela več dela. Zato pa bodo razbremenjena okrožna sodišča."

Skratka, tudi okrožnim sodnikom bi že znalo kje zmanjkovati dela? Ali pa ne, ker si do norme pomagajo tudi s tistim, kar bi lahko opravili strokovni sodelavci. 
"Saj za to gre pri reformi, ki jo zdaj pripravljamo. Sodniki se morajo ukvarjati s sojenjem. Vse lažje, rutinske zadeve naj bi reševali strokovni sodelavci, pomožno osebje. Če bo okrožnim sodnikom zmanjkalo dela, kar ni nemogoče, bodo po novem lahko delali v celem sodnem okrožju, ne samo na svojem sodišču."

Okrajna sodišča z izjemo ljubljanskega bodo organizacijsko pripojena k okrožnim. Zastoj kot sredi devetdesetih pa se z novo reformo ne more ponoviti? 
"Ne bo se zgodilo kot leta 1995, nobenega predodeljevanja spisov med sodišči ne bo, reforma upošteva to slabo izkušnjo, zato ne pričakujemo težav."

Še naprej pa ne bomo vedeli, koliko sodnikov zadošča v slovenskem sodnem sistemu? 
"Najbolj zanesljiva metoda je merjenje porabe časa za tipična sodniška opravila v povprečni zadevi. To bomo izmerili in takrat bomo najbolj zanesljivo vedeli, koliko sodnikov potrebujemo." 

Kdaj bo to?
"Načrtujemo, da v dveh letih."

Po novem se bo bolj kot individualna sodnikova merila učinkovitost sodišča, predsednik pa bo moral vedeti, kako, koliko njegovi sodniki delajo, drugače bo lahko izgubil službo. Nevarnosti, da se sodniki skrijejo za normo sodišča, pa ne bo? Kako se bo poslej vedelo, ali so si zaslužili plačo? 
"Sodni svet bo moral sprejeti merila kakovosti sodniškega dela in lahko bodo vključevala tudi storilnostne podatke. Toda stranki nič ne pomeni, da je prvostopno sodišče rešilo njeno zadevo, če pa je drugostopno pritožbeno ni. Ni pomembno, da je sodba pravnomočna, če stoji izvršba. Stranka mora dobiti občutek, da jo je sodišče obravnavalo resno, pošteno in da je sprejelo prepričljivo odločitev. Želimo sistem, ki bo zadevo štel za rešeno, ko bo v resnici zaključena in realizirana, hkrati pa bo spremljal in meril kakovost odločitve sodišča. Mislim, da so razmere pri nas zdaj zrele za to. Sodišča so izplavala iz najglobljega močvirja čakalnih dob. Samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta so število nerešenih pomembnejših zadev zmanjšala za 8 odstotkov. To je zelo veliko."

Ulica pravi, da tožilci preganjajo bolj kurje tatove, veliki kriminal pa jih prehiteva. 
"Ker sem želel preveriti, ali ta splošna percepcija drži, sem od vrhovnega državnega tožilstva zahteval in dobil posebno poročilo o vseh kazenskih ovadbah, zahtevah za preiskavo in obtožnih aktih v zvezi z gospodarskim kriminalom in korupcijo." 

So to enomestne številke?
"Ne. Iz podatkov se vidi, da tožilstvo ne preganja samo kurjih tatov. V delu ima precej visoko število zadev gospodarskega kriminala. Ena od političnih prioritet te vlade v pravosodju je preprečevanje in zatiranje gospodarskega kriminala. Želim, da je poslej takšna analiza tožilstva stalna, tudi zato, da se bo lahko ocenilo, ali so tožilci uspešno zahtevali preiskavo oziroma ali so dosegli obsodilno sodbo." 

Kaj se pričakuje od tožilcev, sodnikov? 
"Jasno je, da pravosodni sistem ne more obravnavati vsega naenkrat, zato se je treba odločiti, kaj je pomembnejše, družbi bolj nevarno. Zlasti v času gospodarske recesije in finančne krize je eden bolj nevarnih pojavov gospodarski kriminal. Gospodarski kriminal v Evropi narašča. Vse članice Evropske unije svoje ukrepe zdaj osredotočajo v boj proti gospodarskemu kriminalu."

In Slovenija je na tem evropskem vlaku? 
"Smo na tem vlaku. Skrbno spremljamo, kaj počnejo druge države. Imamo pa tudi nekaj posebnosti, vključno z nesrečnimi menedžerskimi prevzemi." 

Pravite, da je država vzpodbujala menedžerske prevzeme, čeprav so izčrpavali podjetja. Ampak če je bilo tu marsikaj dovoljeno, bo gospodarski kriminal težko dokazati? 
"Zagotovo imajo tožilci težko delo, marsikatero od teh kaznivih dejanj je za njih tudi relativno novo."

Specializacije jim manjka? Sodnikom pa tudi? 
"Čisto vse, ki delajo v pravosodju, ta čas sili v spacializacijo. V pravosodnem ministrstvu si prizadevamo za specializacijo, še preden pravniki postanejo sodniki, tožilci ali odvetniki. Zato s specialističnimi izpiti pripravljamo veliko spremembo vstopanja v sodstvo, odvetništvo, notariat, tožilstvo."

Šele ko se bo specializiral, bo sodnik po novem dobil trajni mandat? Da bi za sodnike smeli le najboljši odvetniki in tožilci po letih prakse, kot recimo v Veliki Britaniji, to pa bi bil prevelik preobrat? 
"V naših razmerah to najbrž ne bi funkcioniralo, čeprav sem takšnemu sistemu naklonjen. Toda dvomim, da bi za sodniško službo potem sploh bil kakšen interes." 

Zakaj? 
"Sodniška služba pri nas še ni dovolj prestižna. Bistveno slabše je plačana kot delo odvetnika ali notarja. Na lestvici družbenega ugleda se sodniki še niso uvrstili dovolj visoko. Krivi so tudi zelo šibki selekcijski mehanizmi. Tudi zato se najboljši pravniki ne odločajo za sodniško službo. Po drugi strani imamo nenormalno veliko sodnikov. Sistem pa ne more biti prestižen, če je v njem kar 1100 ljudi." 

Tajkunizacija, menedžerski prevzemi, to je po vašem pripeljalo do nepravične situacije, ko imajo nekateri več, kot so zaslužili, drugi pa so zaslužili več, kot imajo? 
"To je tako imenovana nepravična neenakost."

Ampak nič se ni naredilo, da se ne bi razmahnila. 
"Nekaj poskusov je bilo, eden od zelo razvpitih in tudi zelo neuspešnih je bila zadeva BTC, kjer je tožilstvo zaradi slabe notranje organiziranosti zamudilo rok za vložitev pravnega sredstva. Ta zadeva jim prav gotovo ni v čast, še zlasti ne, ker so se prav v zvezi s tem po mojih podatkih usposabljali s pomočjo ameriških strokovnjakov. Ampak iz poročila državnega tožilstva se vidi, da imajo tožilci v tem trenutku v obravnavi kar precej kazenskih ovadb. Domnevam, da so nekatere povezane tudi z možnimi zlorabami pri menedžerskih prevzemih."

Pa ima vlada interes, da se nepravični neenakosti pride do dna? 
"Vlada je z več svojimi odločitvami potrdila, da misli resno. Nobene bojazni ne vidim, da bi vrh politike zaviral odziv pravosodja na te pojave. Lahko vam zajamčim, da kot pravosodni minister, tudi če bi kdo poskušal, tega zagotovo ne bom dopustil."

Bila sva že pri kopnenju zadev na sodiščih. Pa je zdajšnji tempo zadovoljiv? Ste zadovoljni?
"Nisem povsem zadovoljen. Morda tudi zato, ker sem nekoč bil sodnik in predsednik sodišča, v sodstvu vidim zelo veliko notranjih rezerv. Premika se, a želimo dodatni pospešek. Pripad novih zadev na sodišča pa narašča in bo še naraščal, tudi zaradi gospodarske krize." 

Veliki presledki med obravnavami brez pravega razloga tudi daljšajo sodne postopke. Naj izjeme oprostijo, ampak popoldanskih obravnav na naših sodiščih prav tako skoraj ni.
"Zlahka bi bilo mogoče organizirati sodne razprave tudi popoldne. Toda dokler lahko stranka v postopku vse do zaključka glavne obravnave, še celo v končnem govoru, predlaga dokaze, je koncentrirano obravnavanje skoraj nemogoče. Zato bomo prenovili procesne predpise. Za pravdne postopke lahko že napovem, da bo koncentracija zbiranja dokaznih predlogov vezana na tako imenovani pripravljalni narok, ki smo ga nekoč že imeli, pa smo ga iz neznanih razlogov črtali. Od naroka naprej novih dokazov ne bo več mogoče predlagati. Če spor ni od začetka osredotočen, se razvleče in se izgubi v procesnih razpokah. Stranke v civilnih postopkih bodo morale tudi obvezno poskusiti sporazumno rešiti spor, izbrati mediacijo ali kak drug alternativni postopek. Udeležba na pripravljalnem naroku bo obvezna, tam bo treba določiti datum glavne obravnave in ne bo smel biti kasnejši kot tri mesece od pripravljalnega naroka. Ne samo sodišča, tudi stranke in njihovi odvetniki bodo imeli večjo odgovornost za procesno disciplino. Poti do pravice želimo širiti in to počnemo, tudi z zakonom o alternativnem reševanju sporov, ki ljudem ponuja bistveno več izbire. Geslo je: pravda naj bo zadnja možnost, ko vse drugo odpove."

Pa bo alternativa delovala? Čeprav ljudski glas ni na strani sodnikov, ljudje radi že vsak sosedski prepirček pripeljejo vse do sodnika, hočejo, da se razčisti na sodišču. 
"Ljudje so najboljši eksperti za reševanje svojih problemov. Potrebujejo pa določeno pomoč in zagotavljajo jim jo alternativni postopki."

Pa je ob zasutem sodnem sistemu alternativa lahko kaj več kot kaplja v morje? 
"Mislim, da je že danes veliko več kot kaplja v morje, pa jo ta trenutek ponuja samo pet sodišč. Od prihodnjega leta bodo vsaj en alternativni postopek morala ponuditi vsa prvostopna sodišča." 

Če bo sodnik napotil v alternativo, bo to treba upoštevati? 
"Če bo po obveznem posvetu s strankami sodnik napotil v mediacijo, jo bo še vedno mogoče odkloniti, vendar pa bodo stranke v tem primeru tvegale, da plačajo vse stroške pravde. Država ne more nikogar prisiliti v alternativni postopek pred pravdo. Vzpodbuja pa lahko."

Nove plače, zaradi katerih so sodniki prekinili desetmesečno stavko, gredo zdaj pred poslance. Kaj je bližje? Boljše plače, nadaljevanje stavke ali referendum v režiji opozicije, ki sodnikom ne bi dvignila plač? 
"Mislim, da ni nobene posebne nevarnosti za nadaljevanje stavke. Tudi referendum se mi ne zdi verjeten. Očitno bi povzročil protiustavne posledice, saj je ustavno sodišče že dvakrat razsodilo, da je pri sodniških plačah protiustavno stanje. Kaj nam ostane? Sprejetje zakona."

Za prejšnjim ministrom za javno upravo ste v vladi popravljali plačno reformo, ki mu je dvakrat padla na ustavnem sodišču, zdaj pa je Gregor Virant jezen na vaju z ministrico Krebsovo, češ da sta popustila sodnikom. 
"Na njegovem mestu si ne bi upal biti jezen, ker se ne bi hvalil s tem, da bom sistematično odklanjal uresničevanje ustavnih odločb. Še zlasti ne, če sem ugleden pravnik, in to dr. Virant je, zato me njegovo stališče čudi."

Virant še naprej primerja sodnike in zdravnike, ki so mnogi zdaj resnici na ljubo po plači veliko višje od sodnikov. 
"Te primerjave so nevarne, ker sodnike postavljajo v položaj državnih uradnikov. Ustavno sodišče je vzpostavilo razliko ne samo med sodniki in drugimi javnimi uslužbenci, ampak tudi med sodniki in tožilci. Samo sodnike primerja s poslanci in z ministri, ker so samo sodniki, ministri in poslanci nosilci državne suverenosti. Zdravniki niso, tožilci tudi ne. In ne medicinske sestre."

V vladnem Zaresu vas sprašujejo, kaj boste storili, ker tožilstvo zaradi teve oddaje o patrijah za Slovenijo preganja finskega novinarja Magnusa Berglunda. Opozicija v tem angažmaju dela vladajoče garniture vidi priprave na politično rezanje generalne državne tožilke Barbare Brezigar. 
"Odgovor stranki Zares pripravljamo, nimamo še vseh informacij, zato ne želim dajati nobenih preuranjenih ocen." 

Prvega tožilca v državi parlament nastavlja/odstavlja na predlog vlade. Ste zadovoljni z Brezigarjevo?
"Saj nisem pristojen za ocenjevanje njenega dela! To je naloga parlamenta, njemu poroča generalni državni tožilec. Mislim, da imamo v tem pogledu slab zakon, ker minister za pravosodje v obravnavo letnega poročila tožilstva sploh ni vključen. Če bo to možnost zdaj imel pri sodiščih, ne vidim razlogov, da je nima pri tožilstvu, ki je del izvršne, ne sodne oblasti. Pravosodni minister je pri nas zelo odmaknjen od tožilstva. Tudi od nadzora tožilcev. Ne more spremeniti državnotožilskega reda, sodni red pa lahko. Ne vlada ne minister tožilstvu ne moreta dajati niti splošnih usmeritev ali priporočil za prioritetno preganjanje določenih kaznivih dejanj. Samo prosimo lahko, da tožilci to počnejo, dolžni pa niso. Čeprav tožilstvo ni nič drugega kot odvetnik države v kazenskem postopku. Še bolj zanimivo: v civilnih postopkih, kjer je odvetnik države državno pravobranilstvo, vlada usmerja pravobranilce.
Saj ne da bi se zdaj zavzemal za to, da se vlada ali minister neposredno vpletata v kazenske postopke s tem, da bi tožilcem dajala navodila, ali naj tožijo ali ne. Čeprav je ponekod minister za pravosodje hkrati najvišji tožilec v državi. V zvezi z razmerjem med ministrom za pravosodje in državnim tožilstvom napovedujem spremembe zakona o državnem tožilstvu in državnotožilskega reda. Gre tudi za notranjo samostojnost tožilcev, ko sprejemajo odločitve o konkretnih zadevah. Tu se navezujem na zadevo Berglund, kjer se je zdelo, da jo je po 66. členu zakona prevzela vodja tožilstva, čeprav trenutno podatki kažejo, da ni bilo tako. Nimamo še dokončne slike. Da na tožilstvu nekdo prevzame zadevo in odloči drugače, kot je menil tožilec, ki mu je bila dodeljena, načeloma ni nič narobe. Če je seveda takšno odločanje dovolj transparentno, da se preprečijo zlorabe. Tu pa ne zadošča samo to, da tisti, ki prevzame zadevo, izda obrazloženo odločitev. V Avstriji mora takšna odločitev biti del sodnega spisa, ker je korektno do stranke v postopku, da ve, da so tožilci v začetku postopka imeli dilemo in različna mnenja. Tako kot sodniki imajo tudi tožilci pri nas trajni mandat, to pa pomeni visoko stopnjo samostojnosti in odgovornosti za odločitve. Nezaslišano bi bilo, če bi sodniku njegov predsednik vzel spis in odločil drugače. Pri tožilcih pa se to očitno dogaja." 

Tožilci imajo mnogo manjšo neodvisnost kot sodniki, a kljub temu: koliko se sploh lahko razširi vpliv vlade, da se ne spremeni v čisto navaden politični pritisk? 
"Mislim, da ne bi bilo pametno posnemati avstrijskega modela, ko lahko vlada daje neposredna navodila tožilcu, kako naj ali kako naj ne odloči. Po drugi strani pa vlada ali vsaj minister za pravosodje mora imeti možnost za splošne usmeritve tožilstvu."

Kaj na primer? 
"V tem trenutku bi bila povsem na mestu usmeritev, naj se tožilstva organizirajo tako, da bodo prioritetno obravnavala zahtevne zadeve gospodarskega kriminala, kurje tatove pa naj dajo v predal nižje."

Ali ima vladajoča koalicija težave s tem, da je od prejšnjih vladajočih podedovala prvo tožilko v državi? 
"Meni ni znano, da bi vlada imela težave s tem. Če ima težave kak koalicijski partner, morate vprašati njega." 

Vaša LDS jih nima? 
Ne, tudi ne vidim nobene prave povezave med našo politično stranko in generalno državno tožilko. Praktično nobenega dvoma ni, da je Barbara Brezigar v svoji dolgoletni karieri tožilke in tudi kot ministrica za pravosodje izkazala svoj svetovni nazor, morda tudi politično prepričanje. Ampak to, da njeno politično prepričanje ni v sozvočju s trenutnimi političnimi akterji, ne more biti noben razlog za razmislek o tem, da se jo zamenja. Če bi se to zgodilo, bi šlo za goli politični revanšizem in tipičen primer diskriminacije. Vse, kar je relevantno pri tem, ali razrešiti generalnega državnega tožilca ali ne, je, ali obstaja kakšen zakoniti razlog. To pa je: ali je generalni državni tožilec kršil kakšen predpis, ali je nepravočasno opravljal svoje delo ali pa je iz njegovega ravnanja mogoče sklepati, da ni primeren za to funkcijo. Razrešitev in imenovanje generalnega državnega tožilca je pravni postopek in v njem se morajo uporabljati objektivni strokovni kriteriji, ne pa politični. To ločnico bom kot minister vedno zagovarjal."  

Sta LDS in Zares posebna rivala v koaliciji?  
"Posebna morda samo zaradi tega, ker večina političnih akterjev v Zaresu izvira iz LDS v času, ko me še ni bilo v tej stranki. Ko gresta dva narazen in to ni sporazumno, ostane veliko zamer, ampak sam sem popolnoma razbremenjen in nimam nobenih težav v komunikaciji ne s poslanci ne z ministri iz Zaresa."

Po zadnjih anketah podpora prvi vladni stranki SD pada, pred njo je opozicijski SDS, za Pahorjevimi pa SNS in vaša LDS. So po vašem ljudje zadovoljni z vlado? 
"Očitno so zadovoljni z LDS, ker zadnje mesece konstantno pridobiva podporo in je po nekaterih javnomnenjskih raziskavah zdaj tretja najmočnejša stranka, kar me navdaja z optimizmom, da nas ljudje ponovno prepoznavajo kot zaupanja vredne. Morda se to dogaja zato, ker sva s Katarino Kresal relativno nova obraza v politiki in na ministrskih mestih, s čimer nosiva posebno odgovornost za uspeh stranke. Višina podpore javnosti je najbrž povezano tudi z gospodarsko krizo, ki je ta vlada seveda ni zakrivila, kakor prejšnja vlada ni povzročila visoke gospodarske rasti. Če ljudje živijo slabše kot včeraj, pa niso navdušeni nad ničemer, tudi nad vlado ne."