Gosta: Katarina Kresal, Gregor Golobič

TV SLO 1, 17.10.2011, STUDIO CITY, 21:00

http://tvslo.si/#ava2.118657251;00:05:52;00:16:27

MARCEL ŠTEFANČIČ (voditelj): Kako bosta volivce motivirali parlamentarni stranki, ki imata v anketah najnižjo podporo? Z mano sta njena predsednika Katarina Kresal, LDS in Gregor Golobič, Zares. Torej sedaj že pravijo, da sta vajini stranki zunaj parlamenta. Kaj pravita vidva?
KATARINA KRESAL: No situacija je resna in nanjo se je treba resno pripravit, ampak je težko reči, da je resna samo za dve stranki, ali pa, da je resna samo za levi pol.
ŠTEFANČIČ: Ne, resna je za celo serijo strank, kot rezultati kažejo.
KRESAL: Gre pravzaprav za eno široko politično področje, namreč očitno je, da imamo dva satelita, ki sta že odletela v nebo. To sta Janša in Janković, ker bo tudi očitno zelo gorek boj v naslednjih tednih. Potem je pa vrsta strank in list, kakšnih 10 jih je, ki pravzaprav se vse borijo za vstop v parlament. In borba bo precej hujša, kot od tega kar bova midva borila, borila se jo bo širšo. Ne verjamem, da jih je prav veliko lahko pride skozi ta prag, glede na tipično koliko ljudi pride po navadi volit. Jaz mislim, da bo prevagalo je to, katere stranke oz. katere liste bodo uspele dobesedno za roko prijet človeka in ga pripeljat na volitve. Torej motivirati, da pridejo volit. Tukaj po mojem mnenju so v prednosti stranke, ki imajo pokrito celotno Slovenijo. Stranke, ki so že dalj časa prisotne, to je mogoče prednost pred ostalimi, pred vsemi tudi pred novimi listami, ki tega terenskega dela nimajo pokritega in tukaj jaz vidim svojo veliko prednost v imenu LDS.
GREGOR GOLOBIČ: Prvič sabotaže niso volitve, tudi pred prejšnjimi volitvami, če pogledamo boste videli je tako, se pa veliko dogaja. V slovenskem medijskem prostoru se dogajajo stvari, za katere se še tedne nazaj, je zdelo, da jim ne bomo imeli priložnosti videti, namreč še 10 dni nazaj se je zdelo, da imamo v Sloveniji opravka samo z dvema izbirama, mi smo seveda protestirali proti temu, pokazali kako je to porazno, SD, SDS in morebitno veliko koalicijo. O tem so, to so demonstrirali v nekih skupnih projektih, zdaj je tu neko vretje, dogaja se to, kar sem pred dnevi imenoval, praznik demokracije. Že pred volitvami in to predstavlja, prinaša nove izzive za vse. Poleg tega kar je rekla Katarina in kar mislim, da drži. Mislim, da bi morali vendarle v ospredje, mi ne merimo nad 50+, o tem ni nobene dileme. Merimo na neko skupino volivk in volivcev. Enako je bilo pred tremi leti, mi nismo nikoli merili na te številke o katerih radi govorijo tisti, ki jih odlikujejo bolj totalitarne politične ambicije, ampak merijo specifičen krog ljudi, ki je bolj zahteven do politike, ki hoče imeti program, ki hoče imeti vsebino, ki hoče imeti sodobno vsebino, ki ne ponavlja starih obrazcev. Mi imamo na eni strani danes, tudi pri novih opcijah, če vzamemo Jankovića ali Viranta, ne vemo še točno kakšna programa sta, ampak v grobem se zdi alternativo neokorporativizma in alternativo neoliberalizma. Jaz mislim, da to ni alternativa, ki jo Slovenija potrebuje, verjetno bo v nadaljevanju se nekaj podobnega zgodilo, vendar obstoj strank, kot je stranka Zares, socialno liberalni, kot smo na specificirali to našo novo politiko, na podlagi tudi novega manifesta za odgovorno ekonomijo in vsega kar smo v tem mandatu počeli, je zelo pomemben, da bo v Sloveniji na dnevnem redu politika imela tudi prava vprašanja. In, če je v oddaji Tednik.
ŠTEFANČIČ: Ampak, glede na to kako so ljudje plan zdaj na Viranta in Jankovića, na dve novi stranki, dve novi listi, ne da bi sploh vidli njuna programa, bi rekel, da programa pravzaprav ne bo nihče v tej kampaniji gledal, da bodo gledali vsi bolj nove obraze, kot pa nove obrazce.
GOLOBIČ: Glejte z obrazi je, to ne drži. Mi smo nastopili na prejšnjih volitvah s 85 procenti popolnoma novih obrazov, žal bom rekel, o tem se rado govori, o tem govori Virant, o tem govori Hanžek, prav je, da se to dogaja, ampak to v resnici in žal, ne odloča. Tako, da mislim, da je Tomaž Mastnak v zadnjem objektivu zelo dobro napisal pa izpostavil pomen programov in tistega kar stranke prikrivajo, ideologije, tisto za kar jim gre, ideologija kot ideje, predlogi za kaj narediti, razen ponuditi voditelja, gospodarja. V kriznih časih se ponujajo gospodarji, so zelo mamljivi, večina jih rada sledi.
ŠTEFANČIČ: Ampak, očitno smo v teh misijonskih časih.
GOLOBIČ: Ampak, jaz mislim, v volilnem telesu Slovenije je kar nekaj volivk in volivcev, ki se zavedajo te nevarnosti, kaj to prinaša in so pripravljeni volit tudi stranke na katere računajo, ali pa jih sploh ne bi volili, če bi bile večinske.
ŠTEFANČIČ: Ok. Leta 2008 oz. 2004, 2008 so rekli volite kogar koli samo Janše ne. Danes se zdi, da pravijo volite kogar koli samo teh, ki so bili do zdaj, vas ne.
KRESAL: Ja, želja po novih obrazih je. Če bi čisto natančno pogledali težko najdeš resnično, resnično nove obraze. Ja, dejstvo je, da se prime to, da pride nekdo nov, da ima neko svojo listo. Jaz sicer verjamem, da bo marsikdo še pogledal program in je prav, da stranke imajo kredibilne, verjetne programe. Je pa res, da se glavni boj, verjetno ne bo bil okoli tega, ker glede na to kako vidim, da sedaj tečejo stvari po televizijah, kaj se odpira v časopisih je vse kaj drugega kot vsebina. Na žalost verjetno ne bomo uspeli tekmovati z vsebinami, ampak jaz mislim, da je situacija nekoliko drugačna, kot je bila pred tremi leti, ko je šlo zelo, ko je bil glavni boj kdo bo zmagal, med glavnima dvema. Jaz verjamem, da se bo tukaj glavni boj odbil šele čisto na koncu, ne glede na to, kateri od dveh akterjev bo vodil. Namreč nihče ne bo dobil več kot 50 procentov, to je povsem jasno in tisti, ki bo hotel vodit Slovenijo dalje bo moral imeti kredibilne partnerje, bo sploh moral imeti partnerje in jaz verjamem, da bo Zoran Janković, ker verjetno gre na zmago, jaz ga tako vidim. Si želel imeti partnerje, ki so sposobni vodit progresivno politiko. Treba je pogledati, katere stranke so sposobne voditi progresivno politiko, torej učinkovito, izpolnjujejo svoje obljube in pa, ki seveda lahko pripeljejo volivce na sceno in jaz mislim, da se bo glavni boj bil ne okrog tega, kdo bo prvi in drugi, ampak kdo bo tretji in četrti, ker tisti od prvega oz. drugega, ki bo imel partnerje za koalicijo bo na koncu zmagal. Sama zmaga ne bo dovolj.
ŠTEFANČIČ: Vprašanje je kdo bo Desus? Ali kaj?
KRESAL: Važno je kdo bo prišel v parlament od tistih ostalih desetih.
ŠTEFANČIČ: Dajva oba.
GOLOBIČ: Kdo bo obarval tisto hegemona, ker to se bo zgodilo, eminentno, da bo nekaj strank izrazito vodilnih in od tega s tem se strinjam, s kom bodo lahko sklenili koalicijo odvisno, ali se bo to prevesilo v neko obliko avtoritarne politike, ki si domišlja, da vse ve in, da sama vse ve, ali ne. In mislim, da je to zelo pomembno in velika razlika je v situaciji pred 3 leti. Takrat je v Sloveniji vladal strah, jaz sem takrat ustanavljal stranko skupaj s kolegi, ljudje so se bali stopiti v politiko, če že kaj dosežek tega mandata, kakor koli se sliši ironično pa je to, danes se nihče več ne boji iti v politiko in to je dobro, ta prostor se je odprl.
ŠTEFANČIČ: Ja, glejte.
GOLOBIČ: Jaz sem vesel, da smo ga odpiral na način, da danes nihče nima več tega strahu.
ŠTEFANČIČ: Janši, Jankoviću, Virantu kaže najbolje, toda vsi trije najavljajo reforme. Glej ljudstvo ne, je nedavno od tega reforme z aklamacijo zavrnilo. To je čudno, ne zdaj. Jako čudna situacija. Ljudstvo, ki je bilo proti reformam navija zdaj za ljudi, ki obljubljajo reforme.
GOLOBIČ: Saj, bom rekel, tudi
ŠTEFANČIČ: Te ne bodo nič drugačne, kot tisti, ki jih je ponujal Pahor.
GOLOBIČ: Na način, tukaj imamo, kot bi rekel Žižek en tak fetišistični razcep, ne veš, ampak kljub temu verjameš, veš da reforma ne mora biti drugačna, ampak verjameš, da bodo morda drugačne. Pa predvsem, da mene ne bodo prizadele. V tem je težava pravzaprav te diskusije v Sloveniji. Vsi so bili ves čas za reforme tudi v tem mandatu, ampak ne za tisto reformo, ki bi začutili, da se njim nekaj vzame in ljudje so imeli deloma glede tega tudi prav. Namreč tisto kar je problem te vlade in tu se verjetno strinjava, da nismo znali, ne bom šel, kdo je kriv zato. Nismo znali predstaviti celovite slike, kako zelo je resna situacija. Bili so kupi izjav na hitro, že čez nekaj mesecev bo dobro, na pomlad bomo ven iz tunela, luč se kaže in to je ljudi, ni bilo celovite slike, koliko je res, sem na seji vlade koliko se spomnim rekel, povejmo kako je resno, pridimo s predlogi reform, na vseh področjih in potem pejmo vsi stavkat vključno z vlado. In to se bo zgodilo v naslednjem mandatu.
KRESAL: Če jaz lahko samo mogoče o teh reformah, en stavek.
ŠTEFANČIČ: Ampak, res en stavek.
KRESAL: Jaz mislim, da se ljudje ne bojijo reform kot takih in tudi sprememb ne, kot takih. To kar ljudje pričakujejo je, da bo državo vodil nekdo ki jih bo znal pomirit, ki jih bo znal napolnit z optimizmom in bo znal pokazati pot, in ki bo znal v neki mirni maniri pokazati kako izpeljati reforme. To so dejansko do zdaj pogrešali in potem tudi reforme lahko bojo, če nekdo to zna.
ŠTEFANČIČ: Ja glejte, saj ta vikend so protesti proti diktaturi kapitala, ki potekajo tudi v Sloveniji, preglasili in Jankovića in Viranta, a sta si oddahnila?
GOLOBIČ: Midva?
KRESAL: Od česa?
ŠTEFANČIČ: Ne, ker moje pod vprašanje je pravzaprav.
KRESAL: A, zato ker so ti protesti preglasili njiju? Ah to ni izključujoče, vsi, ki si želijo vodit to državo morajo imeti kritike v svoji glavi, morajo o njih razmišljati, ker ena stvar, ki manjka.
ŠTEFANČIČ: To sem hotel za konec vprašati. To kar govorijo protestniki bi morala v teh treh letih, govoriti in početi pravzaprav vidva. Predstavljala sta levico, ki je bila na oblasti tudi in protestniki so zdaj tam zato, ker nimajo občutka, da bi še kdo predstavljal, še najmanj politična levica.
KRESAL: No protestniki tudi želijo neko progresivno politiko. Želijo imeti politike, ki znajo učinkovito izpeljat tisto, kar so ljudem obljubili, vsaj LDS v tej vladi je to delala, mi smo obljubljal, mi smo tisto kar smo obljubili, smo tudi naredili. Je pa to, kar zdaj civilna družba in protestniki opozarjajo, naloga politike, da najde rešitev. Namreč mi v teh nekaj dneh nismo dobili rešitve kaj je boljši sistem, to pa je rešitev in to pa je naloga politike, predvsem tiste, ki znajo učinkovito reševati probleme, take pa niso vse.
ŠTEFANČIČ: Ja.
GOLOBIČ: Samo beseda. Zgodilo se je v tem mandatu, da smo na koncu stranka Zares, kakor koli se sliši paradoksalno v resnici, se je izkazalo, da smo bili edina leva stranka v tej koaliciji. Leva v pomenu ne, bom rekel, teh klasičnih ideoloških, rdeče-črnih delitev.
ŠTEFANČIČ: Ja, ampak ste se zelo pozno prebudil. Zelo pozno, šele ko ste program zdajle pisal, zdaj ko ste program pisal.
GOLOBIČ: Ne, ne zelo natančno. V Tedniku prej je bila objavljena izjava g. Šrota, njegova kalvarija, izguba tajkunskega projekta je povzročila stranka Zares. Kdaj? Februarja, marca 2099, dva mesca po vstopu v vlado. To kar se je nam dogajalo kasneje, ker smo vodili to politiko, ne, ker je nismo.
ŠTEFANČIČ: Okej, najlepša hvala.
GOLOBIČ: In to bodo volivci videli.