Neracionalni sum v uveljavljene mednarodne institute miroljubnega reševanja sporov

Sumničavost do uveljavljenih mednarodnih institutov miroljubnega reševanja sporov ni oprta na dejstva, temveč izraža neracionalen strah. Izjava Slovenskega panevropskega gibanja je denimo poziv za glasovanje PROTI oprla na stavek: "Odločitve arbitrov bodo dokončne" in iz njega sklepala na "odpoved eni temeljnih in bistvenih sestavin naše državnosti".

Kot del meddržavne skupnosti, oprte na vladavino prava, Slovenija ne more dvomiti o kredibilnosti mednarodnih institutov, ki urejajo načine miroljubnega reševanja sporov, ne da bi se osmešila. Arbitraža je cenjena pravna tehnika, ko sprti stranki tretji (nevtralni) zaupata osvetlitev njunega primera z namenom, da ob upoštevanju vseh dejstev in mednarodnega prava sprejme za obe strani zavezujočo odločitev. Mednarodne garancije za nepristranskost postopka so znane in se je nanje zaneslo že več kot 50 držav. Med spori so bili tudi zahtevni konflikti glede razmejitve.
Slovenija se je, ko je nasprotovala obravnavi spora na Meddržavnem sodišču, v pisni izjavi leta 2001sporočila, da zanjo pride v poštev zgolj arbitražno sodišče, ustanovljeno le za to nalogo s posebnim arbitražnim sporazumom. Hrvaška je opustila zahtevo po haaškem sodišču in privolila v arbitražo.
Tu smo zdaj. Nesporno je, da so neposredna pogajanja spodletela, prav tako druge oblike posredovanja, ki bi dale nezavezujoče rešitve.
Arbitražni sporazum vsebuje vse znane garancije za nepristranski postopek, na katerem bo imela Slovenija priložnost osvetliti "posebne okoliščine" (zemljepisne in zgodovinske narave) pri razmejitvi s Hrvaško. Nanje namreč opiramo zahtevo po sprejemu "inovativne rešitve", torej take, ki ni nujno zapisana v mednarodnem pravu. Arbitražni sporazum določa, katero pravo oziroma druge okoliščine bodo morali arbitri obvezno upoštevati, in katere sporne točke bodo morali obvezno rešiti (poleg določitve meje na kopnem in na morju tudi načine uporabe posameznih morskih območij v Piranskem zalivu tudi "stik" Slovenije z odprtim morjem severnega Jadrana).

Tveganje nosita obe strani v enaki meri, a alternativa temu je zgolj trajna nerešitev spora. V tem primeru pa je  na izgubi Slovenija, ker bi se z leti sedanja nezadovoljiva dejstva  na kopnem in morju iz začasnih spremenila v trajna.