Je pristanišče v Kopru res ogroženo?

Trditev nasprotnikov arbitražnega sporazuma, da bi morebitna odločitev arbitrov, ki ne bi stoodstotno izpolnila pričakovanj Slovenije, ogrozila plovbo in prihodnost pristanišča Koper, s tem pa okrnila Slovenijo kot pomorsko državo, je neresna in priča o nepoznavanju  oziroma neupoštevanju dejstev.

Plovba v severnem Jadranu je namreč zavezujoče urejena z "anconskim sporazumom" iz leta 2000, ki so ga ratificirale Italija, Hrvaška in Slovenija. Tri države so s tem namenom razglasile 3,5 kilometra širok koridor za mednarodno plovno pot, na kateri so se odpovedale tudi vsem oblikam ekonomskega izkoriščanja.

Zaradi varnosti sta smeri plovbe ločeni. Ladje, ki so namenjene v Koper, Trst in druga severnojadranska pristanišča plujejo - po tej najkrajši poti s posebnim mednarodnim statusom - skozi hrvaške ozemeljske vode. Iz Kopra pa lahko izplujejo na odprto morje vzdolž tako imenovane ekvidistančne linije, ki jo je za mejo med Italijo in nekdanjo SFRJ določila Osimska pogodba, in skozi italijansko morje.
Promet poteka nemoteno. Incidentov, ko bi denimo Hrvaška odstopila od zaveze, katero je dala z ratifikacijo sporazuma, in v nasprotju z določili sporazuma ovirala promet v koprsko pristanišče, ni bilo. Plovba  v koprsko pristanišče  je zato dolgoročno varna in mednarodno urejena. Zahteva Slovenije po "stiku" teritorialnih voda z odprtim morjem z njo ni povezana oziroma ni odvisna od "stika"