Proračuni in kriza

Gospodarska in finančna kriza je z vsemi posledicami in bolečimi spoznanji, ki se razkrivajo kot posledica reševanja "Grške finančne krize" v EU dosegla nove, do sedaj še neslutene razsežnosti. Gre za temeljno vprašanje zaupanja v sposobnost posameznih držav, ne le Grčije, tako članic, kot tudi kandidatk, da uporabljajo in spoštujejo dogovorjena pravila odgovornega gospodarjenja na področju financ.

Ne gre le za države evro območja, ampak za veliko bolj razširjeno prakso nespoštovanja pravil, kršitve in goljufije, ki so jih izvajale, dopuščale in prikrivale tako države oz. vlade, kot tudi banke, vključno z Evropsko centralno banko. Finančne oblasti v državah članicah EU so si (pre)dolgo zatiskale oči, zavajale javnost in bežale pred resnico. 

Vprašanje temeljnih vrednot, zelo različnih kultur obnašanja in spoštovanja pravil v posameznih družbah in državah zdaj zahtevajo drugačno odzivanje. Potrebujemo soočanje z realnostjo in odgovorno ter učinkovito ukrepanje. Le tako se lahko zaskrbljujoče razmere spremenijo in popravijo. Institucije morajo preprečiti nedopustne proračunske prakse in uveljaviti bolj učinkovite mehanizme za finančni nadzor. Brez bolj učinkovitih  odgovorov na vedno nove poskuse finančnih zavajanj in prikrivanj ne moremo računati na stabilno delovanje finančnih trgov, še manj pa na okrevanje gospodarstev. Nakopičene slabe prakse v primerih mnogih držav dobesedno onemogočajo realno rast gospodarstev, zato je gospodarska kriza tudi veliko globlja kot se je zdelo do sedaj.

Države in vlade se tako vse bolj zavedajo, da le pravočasen medsebojen nadzor vodi v gospodarsko rast. Vse bolj glasni so tudi pozivi k nujnosti odrekanja še večjega dela državne suverenosti na finančnem področju v korist vseh. Potrebne so skupne, evropske rešitve, ki bodo veljale za vse. Okrevanje potrebujemo takoj, zato morajo vlade in parlamenti odločiti in ukrepati.