Zoran Đinđić je bil s svojo energijo in znanjem motor sprememb v Srbiji

Danes sem se v Beogradu poklonil spominu na Zorana Đinđića, ki je bil na današnji dan pred sedmimi leti ubit v atentatu pred sedežev srbske vlade, ki jo je vodil. Večtisočglava množica, ki se je danes zbrala na pohodu v njegov spomin je dokaz, da so ideje Zorana Điđiča žive, da si ljudje želijo sprememb in hitrega napredka, da si želijo evropske Srbije, države, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in pravne države.

Vloga posameznikov v zgodovinskih dogodkih je bila vedno predmet filozofskih in teoretskih razprav. Navkljub temu pa sem prepričan, da je bil Zoran Đinđić oseba, ki bi lahko spremenila Srbijo v razvito evropsko državo. Bivši predsednik srbske vlade je bil in ostaja simbol moderne, odprte in evropske Srbije. Srbije, ki se ne boji sama sebe in drugih, ki je usmerjena v prihodnost. Zoran Đinđič je bil človek, ki je pustil neizbrisen pečat v zgodovini svojega naroda in čigar vizija tudi danes kaže smer Srbije na evropski poti in poti iskanja identitete.

Nekdo je po atentatu na Đinđića rekel, da je to, kar se je zgodilo, enako jedrski katastrofi. In res. To je bila svojevrstna katastrofa za Srbijo, za regijo in za proces širitve EU. Atentat ni samo na silo prekinil življenja enega od najbolj prodornih in naprednih intelektualcev in politikov v Srbiji, ki se je z vso močjo boril za svoje politične cilje, ampak je pomenil tudi konec nekega obdobja-obdobja pozitivnih in hitrih sprememb v srbski politiki. V EU se svoje odgovornosti zavedamo in se že vrsto let trudimo manifestirati našo odločenost, da realiziramo evropsko prihodnost Srbije in celotnega Balkana. Prepričan sem, da bi se danes Srbija, z vlado Zorana Đinđića, približevala koncu pogajanj za članstvo v EU. Zamrznitve in odmrznitve, parafiranja in odlaganja stabilizacijsko pridružitvenega sporazuma ne bi bilo. Z njim na čelu v letu 2010, pred 15. obletnico genocida v Srebrenici, ne bi govorili o potrebi sodelovanja s haaškim sodiščem, niti o lažnih dilemah o Evropi in njeni alternativi, dilemah, ki se ves čas ohranjajo pri življenju. Ne, Zoran je vedel zakaj in kje mora Milošević odgovarjati za svoja dejanja in zbral bi dovolj politične volje, da se tisti, ki je odgovoren za masaker 8000 Bošnjakov iz Srebrenice privede pred roko pravice. Prav tako bi Narodna skupščina Srbije brez odlašanja sprejela resolucijo o Srebrenici kakršno smo sprejeli v EP. Đinđić bi vedel, da Kosovo in kosovska družba v celoti, še posebej Srbi na Kosovu, potrebujejo pomoč.

Zoran Đinđić je bil s svojo energijo in znanjem motor sprememb v Srbiji. Zato obžalujem, da Srbija ni odločneje stopila po njegovi poti. Obžalujem, da se vodilni politiki niso bili sposobni soočiti z zgodovinskimi dejstvi. Obžalujem vsa izgubljena leta, ki jih je Srbija po Đinđićevi smrti preživela v samo-izolaciji. To je slabo za Srbijo, za celotno regijo in za proces širitve EU. Kljub vsemu pa sem kot poročevalec za Srbijo prepričan, da lahko Srbija, če se bo sledila njegovim vizijam, postane motor sprememb in evropskih integracij celotnega zahodnega Balkana.

12. marca 2010 Srbiji evropske prihodnosti ne more odvzeti nihče, razen Srbija sama. Prihodnost o kateri je pred sedmimi leti govoril Đinđić ne bo prišla sama od sebe in ne bo prišla brez težav. Od srbskih voditeljev je odvisno na kakšen način in kdaj bo država sprejela evropske vrednote katerim naravno pripada. To so dolžni srbskemu narodu, to so dolžni spominu na Zorana Đinđića.