Nazaj v mladost

Predsednik SDS je bil tudi kritičen do izjav ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, ki po njegovem mnenju državljanom republike Slovenije odreka ustavno pravico oziroma jih zmerja, ker jo zahtevajo. »In pri tem ministrica za notranje zadeve uporablja natančno isti besednjak, kot ga je leta 1988 uporabljal takratni šef sekretariata za notranje zadeve in Udbe Tomaž Ertl, ko je govoril o napovedanih zborovanjih Odbora za varstvo človekovih pravic.« http://www.sds.si/

Predsedniku SDS je potrebno dati prav, ko poduči o besednjaku časa, ki ga je on sam dejansko živel. Predsednica LDS je bila takrat že osnovnošolka, predsednik SDS pa v tistem času, pravzaprav še malo preje, razpoznavno zagret član vodilne partije, uslužbenec sekretariata za LO in DS, torej človek z izkušnjami. Besednjak in izražanje tistega časa zato dodobro pozna in je o tem lahko relevanten ekspert in sogovornik. In prav je, da mlajšo strankarsko kolegico opozori na govorico, ki smo jo govorili v osemdesetih letih, saj je ona premlada, da bi jo o tem v šoli podučili, tako kot so nas.

Tisti z malo boljšim posluhom se še spomniti na katero črko je bil poudarek pri besedah krajevna skupnost. Kako so te besede izgovarjali Popit, Šetinc, Marinc in vsi ostali, ki so morali besedo poudariti prav, tako kot njihov voditelj. Vas to, zven besed, na kaj spominja, na koga od politikov, ki jih poslušate vsak dan? Tako daleč se to gre. Ne samo besednjak, tudi fonetika je več kot pomembna za druženje s kultnimi osebami slovenskega političnega prostora.

Nostalgija na rano mladost se pri mejniku, ki ga simbolično poimenujemo z Abrahamom, pri moških, pogosto usodno razpozna tako v umskem kot v fiziološkem smislu. Mladostna sproščenost se mora ukloniti zrelosti srednjih let. Brezskrbno življenje brez pritiklin, brez materialnih dobrin, brez nepremičnin in plovil, brez sproščanja po različnih deželah in celinah (npr. v tenisu, golfu), je mimo. Ono drugo, nasprotno brezskrbnemu življenju, odgovorno življenje, za dobro države, varno zavetje toplih kabinetov in odprtih kaminov, pa sedanjost. Vendar ne za vse. Kdo lahko kaj izgubi na ulici? Kaj lahko izgubi razred izobčencev, kot razred nezaposlenih in nezaposljivih poimenuje dr. Slavoj Žižek?

Nič. Prav nič. Zato bodo izobčeni prišli na cesto. Notranje ministrstvo, policisti, bodo ponovno varovali ljudi in premoženje.Čigavo premoženje? Premoženje tistih, ki ga imajo in ki danes pripravljajo teren za shode razreda izobčencev. Špekulacija? Ali manipulacija. Tisti, ki smo absorbirali šolo socialističnega samoupravljanja; tisti, ki so pridobili diplomo v laboratoriju komunizma, kot ga danes sami poimenujejo; vemo in vedo o tem nekaj več. Zato jim velja tankočutno prisluhniti. Ne zato, ker imajo vedno prav, ampak zato, da ne storimo istih korakov, in jim nekritično sledimo, kot nedolgo nazaj.