Čakajoč na pozitivno presenečenje

Šefi držav in vlad članic EU so se včeraj presenetljivo hitro poenotili in odločili, da dajo prednost takojšnjemu aktiviranju oz. oživitvi novih inštitucij EU na škodo bolj kvalitetne konkretne kadrovske zasedbe. Prvi predsednik Sveta EU naj bi po presoji odločujočih ne mogel zasenčiti nobenega od teh, ki so odločali o njem. Voditelji so mu očitno namenili predvsem protokolarno vlogo, vse laskave pohvale in izjave na njegov račun pa so protokolarno sprenevedanje, ki bolj škodijo avtorjem in njihovi verodostojnosti, kot pa Hermanu Van Rompuyu. Ta bo o svoji podobi in ugledu odslej odločal sam, a kot je na začetku veljalo npr. tako za Putina, kot za Medvjedova, preveč podcenjevanja ob prevzemu nove funkcije ni priporočljivo. Tudi on lahko pozitivno preseneti, čeprav so možnosti za kaj takega realno bolj majhne.

Visoka predstavnica za skupno zunanjo in obrambno politiko in podpredsednica Evropske komisije (EK) iz Velike Britanije je najprej posledica ženske kvote, potem pa še vztrajne, a vseeno neuspele kandidature Blaira na mesto predsednika Sveta. Priložnost je zdaj na strani evropske komisije. Predsednik EK M. Barroso lažje manevrira in kombinira pri sestavi EK potem, ko je iz igre izločena VB. Za predvolilne potrebe Laburistov, pa je doma, na otoku, še vedno mogoče pravočasno zamenjati Gordona Browna s sedanjim britanskim zunanjim ministrom, ki je iz igre izpadel zaradi spolnega ravnotežja. Tako bi Laburisti lahko poskusili preprečiti zmago, ki se ta hip še obeta Torijcem. 

Hrup se bo pomiril, a šefi držav in vlad članic EU so evropski in svetovni javnosti dali jasno vedeti, da jih zanima predvsem lastna osebna in državna prihodnost in je EU žal še vedno bolj daleč od njihovih oči in še zlasti njihovih src. Škoda za njih, za EU, za Evropo in za cel svet.