Zlata generacija

V čem se razlikujeta slovenska zlata nogometna generacija in slovenski čudežni dečki. Najmanj v naslednjem. V delu, v odgovornosti, v kompetentnosti. Nogometašem ni bilo nič danega. Nič jim ni pomagalo, če so njihovi starši, sorodniki, znanci, poznali npr. Srečka Katanca, Matjaža Keka. Večina njih ima najprej talent, znanja in sposobnosti izkazala zunaj, na tujem, potem pa so dobili mesto tudi doma, v domači reprezentanci.

Pri domačih čudežnih dečkih, ki jih vsakodnevno, kot izrazito nepogrešljive, videvamo na položajih vodilnih poslovodij državnih  in paradržavnih družb, boste vse to, reference iz dela, zamanj iskali. Imajo izobrazbo, reference so njihova teoretska znanstvena dela, prva služba v navedenih družbah je praviloma najbolj odgovorno mesto, mesto generalnega direktorja. Nihče v poslovnem svetu jih ne pozna, pozna pa jih človek, kateremu se je čudežni deček ujel v mrežo. Ta človek je lahko iz politike, je človek lobija, torej tisti, ki predlaga tovrstne čudežne dečke na odgovornejša poslovodska mesta državnih in paradržavnih družbah.

Če se za rezultat nogometašev v Južni Afriki ni bati, pa je povsem drugače s čudežnimi dečki, ki soustvarjajo naraščajočo gospodarsko krizo v Republiki Sloveniji. Spregled čudežnosti se je v preteklosti v naši državi že zgodil. Upokojeniška organizacija, zveza upokojencev, je postavila ogledalo čudežnosti družbi za dodatna zavarovanja Vzajemni. Navkljub eminentnim damam, ki vodijo zvezo upokojencev, navkljub njihovemu očitnemu poznavanju tematike, poslovanja, navkljub usposobljenosti in sposobnosti, sta in so bili zaustavljeni pri vzpostavitvi normalnosti. Čudežnosti so na pomoč prišli lobiji, finančni seveda, in zaustavili upokojence. Slednji so očitno spregledali vse čudežne nakane in se spustili v boj za pravičnost.

Upokojenci, dobro organizirani v zvezi upokojencev tokrat niso prispeli na cilj. Jim je njihov cilj mogoče preprečiti? Število upokojencev je preko 500.000. To je ena četrtina Slovencev. V zvezi upokojencev natančno vedo, da je podsisteme: pokojninski in zdravstveni, potrebno sistemsko preurediti. Pri zagotavljanju sredstev za upokojencev jim je cilj stalnost, pravičnost, enakost. Kolikor je zavarovanec vložil v pokojninski sklad, toliko (relativno) lahko pričakuje v obliki pokojnine potem, ko ne bo več aktiven, ko bo upokojenec. Slovenci smo se zase opredelili za delovne. Neradi (po anketah sodeč) hodimo na delo, v službo, smo pa delovni. Od besed k dejanjem oz. k ponovni vrnitvi vrednote, z imenom delo, nas čaka še dolga in težavna pot.

Ni ravno naključje, da je ena od pomembnejših parol načrtovanega mitinga sindikatov, da je modernizacija pokojninskega, zdravstvenega sistema nepotrebna. Sindikati se že dolgo zavzemajo za pravice iz (ne)dela, posredno za to, da je čim manj zaposlenih in da za čim večje število državljanov skrbi država. Bo armada sindikalistov premagala armado upokojencev? Upokojenci na pediestal postavljajo pravičnost, enakost, vrednoto dela. Upokojenci imajo izkušnje, imajo modrost in imajo družbeno moč. V tem trenutku so lahko pomemben korektiv za izhod iz krize vodenje države, iz krize vrednot te družbe ter pomemben subjekt pri oblikovanju drugačno vrednotne politične kulture.

V prihodnjih dneh bomo v vseh medijih brali, poslušali in gledali hvalnice na račun zlate nogometne ekipe. Vsi mediji bodo poudarjali vrednote, ki jih imajo nogometaši, njihovo strokovno vodstvo in poslovodstvo Nogometne zveze Slovenije. Poudarjeno bo delo,  odgovornost, nogometna izobrazba, talent,  kompetenca nogometaša. Država, državljani, si bo vzela, z na novo postavljeno družbeno pogodbo, nogometaše za vzor. Privzela bo vrednote zlate nogometne reprezentance.