Iz aktivizma v politiko, iz načelnosti v kompromis?

V času, ko se zaupanje v politične institucije vztrajno zmanjšuje, ko zlasti na lokalnem nivoju zaupanje volilcev in volilk pridobivajo tisti kandidati in liste, ki dajejo vtis nepolitičnosti in ko je institucionalizirana politika vseprisotna, hkrati pa se oži državljanski prostor, se pred vstopom v „veliki umazani svet“ politike zastavlja nekaj temeljnih dilem.

Okrogla miza "Iz aktivizma v politiko, iz načelnosti v kompromis?" from nina hudej on Vimeo.

V torek, 28. septembra smo zato pripravili zanimivo okroglo mizo z naslovom „Iz aktivizma v politiko, iz načelnosti v kompromis“. Dileme se postavljajo tudi dr. Barbari Rajgelj, ki vstopa v politiko s kandidaturo na tretjem mestu liste LDS za mestno svetnico. Barbara Rajgelj je svoje občutke ob kandidaturi opisala, kot da izvaja svoj drugi "coming out". To je trenutek, ko geji in lezbijke zberejo dovolj poguma, da razkrijejo svojo istospolno usmerjenost. Institucionalna politika, ki jo zastopajo predvsem politične stanke ima pri ljudeh pogosto negativne konotacije, zato so bili nekateri znanci nad njeno odločitvijo celo razočarani, drugi pa so bili zadovoljni predvsem zaradi izbire politične stranke.

Sociologinja dr. Tanja Rener je izpostavila, da politika ni omejena le na institucionalno, strankarsko politiko. Politika je kakršnokoli javno delovanje. Poudarila je, da se najvznemirljivejše ideje rojevajo izven strankarske politike, torej na področju aktivizma, ki je naši kandidatki Barbari Rajgelj blizu. Prav zato so vse sogovornice - novinarka Tanja Lesničar Pučko, sociologinja dr. Vesna Leskošek ter psihologinja dr. Metka Mencin Čeplak, ki je bila nekoč tudi sama aktivna v politiki – podprle vstop Rajgljeve v aktivno institucionalno politiko.