Matjaž Gantar o zaposlitvi upokojencev
Stran deluje na osnovi tehnologije Flash (razli�ica 8.0 ali novejša).
Priporočamo, da si za nemoten ogled strani naložite najnovejšo različico tega predvajalnika.
Namesti Flash predvajalnik...
Matjaž Gantar govori o predlogu zaposlitve upokojencev, o pravici do pokojnine in o možnosti upokojenca do zaposlitve. Novico pa je objavila tudi STA.
Predsednik odbora LDS za gospodarstvo Matjaž Gantar je na novinarski konferenci dejal, da bi bilo treba pravico do pokojnine "razvezati od pravice do zaposlitve". To pomeni, da se lahko nekdo, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, upokoji in obenem ostane redno zaposlen, je pojasnil.
V tem primeru delodajalec za takšnega redno zaposlenega upokojenca ne bi plačeval prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, je dodal Gantar. Ob tem je pojasnil, da še nimajo ocene, koliko bi uvedba takšnega sistema stala državni proračun. Prepričan pa je, da bi bila uvedba takšne ureditve finančno ugodna.
Predsednik Mlade LDS Aleš Bučar Ručman je podprl redno zaposlovanje upokojencev. Meni namreč, da bi s tem lahko odpravili nelegalno delo upokojencev, kot je npr. varstvo otrok. Obenem se je predsednik strankinega podmladka zavzel, da bi se študentsko delo študentom priznalo kot delovne izkušnje, ne bi pa se štelo v delovno dobo.
26.06.2008 | Irena
Stara sem bila dvajset let in imela sem odlično delo v pisarni. V firmi Kovinotehni sem opravila v tajništvu pripravništvo in tudi ostanek, kolikor je časa bilo mogoče, glede na to, da je moje začasno mesto zasedela mlada mamica, ki je bila na porodniški. Bil je Sektor za razvoj in analize. Pisali so se invest. programi, res veliki oz. debeli z vsemi načrti gradenj in merami in sprotnimi analizami uspešnosti podjetja. Zaradi takrat kar dobro izvežbanega hitrega tipkanja nisem imela niti malo problemov. Zaradi prostega mesta sem nato dobila že nasledji dan mesto kot fakturist II., samo ena je bila fak. I, drugače nas je bilo okoli 6, II. Veliko pisanja, a delo je bilo dobro, mirno in čeprav ga je bilo za celi delovni čas. In v zraku se je čutil pritisk glede ožanja števila zaposlenih, seveda kot prvi smo bili tisti, ki še vedno nismo bili za nedoločen čas, pa tudi tisti ki so imeli nisi bili veliko na boljšem. In se je začelo. Hiranje mislim. Ostajanje doma, nevključevanje v delo, slabši standard. Leta so tekla in nabrala so jih je. Zdaj sta otroka že blizu polnoletnosti in kmalu bosta lahko šla študirat. A glede na izkušnje in neverovanje, da je brez kakšnih resnih vez glede zaposlitve možno dobiti še takšno delo mi je usahnalo vsako upanje. Upravičeno. Med tem sem hodila na razgovore v kadrovske, a izbrana je bila vedno druga.Tako pravim mojima otrokoma, učita se in naredita šolo in to takšno z znanjem, ki jo bosta v Evropi s pridom uporabila. Poglejta, drugače bosta tako doma kot jaz. Jaz pa vama ne morem pomagat, niti skupaj da gremo na počitnice...In v tistih letih se mi je že postavljalo vprašanje: od kod bo denar za vse, ki jih nočejo sprejeti v delovno razmerje? Je mogoče da se to izide? Kako bo šele čez leta? Zdaj so odgovori na ta vprašanja v zraku politike in seveda OD KOD DENAR?
Vsak človek kot del civilizacijskega sveta ima pravico do dela. In zaradi načenjanja zdravja oz. dobesedno hiranja v vseh pogledih se to vidi. Slabi sistem organizacije zaposlovanja brezposelnosti, ignoriranja vprašanja ki bi že takrat zahteval resno organizacijo vključitve v delo...Vse je splavalo po vodi. No, posledica v tem je grozna, treba bo veliko den.sr. sproti čez mesec, istočasno pa bo neverjetno veliko invalidov nas zgolj zaradi tega, ker nismo imeli pravih ljudi, ki bi jim bilo mar. O človečnosti, občutku o sožitju, miru, pravice do sreče, tako matere kot otrok da odraščajo s tem v zdravem okolju brez groznih skrbi tako za finance, obstoj, kot tudi počitnic ki si jih zaslužijo.
In dosti časa bo še minilo, da bo prišlo samo spoznanje pravice do dela, pravice do enakopravnega vključevanja vsakega posameznika kot enakovrednega v naši družbi. A do tega je še daleč. In nekateri bomo kot invalidi, ki nas je izolacija od dela tako daleč spravila ostali do konca našega bivanja. Svoboda? Ni vojna samo kadar se strelja, tudi kadar je navidezni mir nemočni in brez moči še vedno trpimo.
Škoda, da moram reči otrokoma: pojdita v tujino, drugače bosta tako kot jaz!
01.07.2008 | Marijan Nanut
Tik pred upokojitvijo se ravnokar sprašujem kje in kako bi jaz bodoči penzionist "na črno" še kaj delal, dokler zjutraj lahko še sam ustanem in še vedno vem kako se kličem?!
20.03.2009 | Jadranka
Ste pred kratkim izgubili službo?
Ne veš, kje se boš po diplomi zaposlil?
Ste slišali za socialna podjetja, pa ne veste, kaj to je ?
Se da delovno okolje oblikovati po svojih željah?
Je lahko plača dobra, pa še vedno pravična?
debatna srečanja
*
Socialna ekonomija
1. SPLOŠNO O SOCIALNI EKONOMIJI:
- kaj je socialna - družbena ekonomija
- socialni kapital
- alternativne zaposlitve
- socialna podjetja, društva idr. organizacije socialne ekonomije
2. SOCIALNA EKONOMIJA PO SVETU:
- evropske izkušnje
- primeri iz ostalega sveta
3. SOCIALNA EKONOMIJA V SLOVENIJI:
- je ali je ni?
- možnosti in ovire
- socialna ekonomija, kriza in jaz jutri
INFO: info@primss.si; 041 360 913; 05 630 03 37
Primorsko svetovalno središče, Koper (PRIMSS),
ŠD Bonifika, 1. nadstropje
SREDE: 25. 3. ~ 1. 4. ~ 8. 4. ~ 15. 4.
od 17.00 do 20.00
PRISPEVEK za 5 srečanj: 30 € dijaki, študenti, nezaposleni, upokojenci; ostali 40 €
PRIJAVE: PRIMSS (ŠD Bonifika), ŠOUP-ovi infotočki Koper (Pristaniška ul. 3) in Portorož (ŠOUPostaja Korotan), KT1 Izola
