Poslanci LDS o vinjetah
Dva meseca je minilo, odkar je Minister za promet na tiskovni konferenci Vlade napovedal, da razmišljajo o drugačnem sistemu zaračunavanja uporabe avtocest, namesto sedanje cestnine, bodo vozniki morali kupiti letne ali polletne vinjete, po avstrijskem oz. švicarskem vzoru.
Takrat smo vsi politiki pa tudi večina slovenske javnosti ocenjevali, da gre za prenagljeno izjavo in da iz razmišljanja na vladi, vsi pa vemo, da je bila ideja bolj kot na papirju predvsem v glavi Predsednika vlade g. Janše, ne bo realizacije in da bo minister Žerjav kljub komandi premiera, moral priznati poraz in ne realizirati ukaza. Pa ni bilo tako, ukaz je bil očitno dovolj jasen, posledice, če bi morda kdo pa le bil neposlušen pa tudi jasne, in po telovadbi številk, ki je ni mogoče niti dokazati, niti zavrniti je pred nami zakon, ki na pot, v vsakdanje življenje Slovencev, uvaja vinjete. Samo to je namreč razlog za današnjo obravnavo zakona, ne druge spremembe zakona.
In vlada ponovno dokazuje, da nima nikakršnega posluha za strateško načrtovanje, da ji je Resolucija o prometni politiki, ki jo je sama pripravila in sprejel z glasovi koalicijskih poslancev ta DZ, nepotreben dokument, ki ga je tako in tako sprejemala zgolj in samo zaradi forme in ne vsebine. Če bi jo resno jemala, bi vsaj v obrazložitvi k temu zakonu zapisala, zakaj odstopa od nekaterih ciljev postavljenih - zapisanih v Resoluciji.
Z zakonom oz. uvedbo vinjet za plačilo avtocest se gre vlada eksperiment, ki ga ne podpira nikakršna aktualna ekonomska študija ( to je izjava dr. Žana Oplotnika člana uprave DARS, zadolženega za finance) in pomeni čisto hazardiranje z vzdržnostjo avtocestnega programa in posledično z javnimi financami. Že odsotnost uprave Darsa na seji Odbora za promet ( samo član uprave za vzdrževanje, ne predsednika ne člana uprave za finance ne nekaterih drugih ki se tako radi včasih udeležijo sej Odbora ) kaže, kaj si o predlaganih rešitvah mislijo predstavniki upravljavca. Verjetno se zavedajo, da se lahko posledice tega zakona pokažejo že v letu 2009. In takrat bodo resnično težko popravljive posledice za državo.
Medtem ko se Evropska unija zavzema za preusmeritev prometnih tokov s cest na ostale prometne podsisteme, ko se poudarja pomen vključevanja eksternih stroškov v stroške transporta ( kot so stroški onesnaževanja okolja, stroški izgube časa v zastojih, stroški prometnih nesreč... ) in ko je jasno spoznanje, da cestnina ni več le instrument za financiranje vzdrževanja in gradnje avtocest pač vse bolj postaja ukrep prometne politike za porazdelitev in preusmerjanje prometa iz preobremenjenih avtocest na bistveno manj obremenjen sistem javnega transporta ter ukrep varovanja okolja s sistemom različnih višin cestnin glede na prometne obremenitve, naša vlada, naš predsednik vlade, naš minister in stranke koalicije iščejo rešitve všečne državljanom, volivcem, ki pa ne dosegajo nobenega izmed prej navedenih ciljev.
Ne ukvarjajo se s praznimi avtobusi, praznimi vlaki, praznimi osebnimi avtomobili, v katerem je en sam -voznik, vsaj ta mora biti v avtomobilu, drugače še tega ne bi bilo, torej z vprašanji ki bi razrešila marsikatero zagato, ampak nas vlada prepričuje, kako je potrebno zakon sprejeti po nujnem postopku, saj bodo drugače nastale težko popravljive posledice za delovanje državo. V LDS menimo, da so v Janševi stranki spoznali, da bodo na jesenskih volitvah nastale nepopravljive posledice za njihovo stranko, ne za državo, če ne bodo podarili Slovencem še kakšnega predvolilnega darila in le to je razlog za hitenje, kljub nepreverjenim izračunom o efektih uvedbe vinjet. Razen če mislijo, da so oni država? Kaj so pa delali skoraj štiri leta? Minister Božič nam je zagotavljal, kako bo elektronski sistem cestninjenja uveden že leta 2008, minister Žerjav pa se je najprej jezil, ker pač o tem, ko je kandidiral za ministra ni imel pojma, da bo skušal to storiti kakšno leto pozneje, potem pa zagotovil da bo takšen sistem cestninjenja uveden zagotovo leta 2010. In kaj od teh zagotovil je oz. bo uresničeno? Nič seveda, pa tudi politične odgovornosti nihče ne želi ponuditi v presojo. Takšna je pač naša demokracija in njena politična kultura.
In z uvedbo vinjet delamo korak nazaj, namesto k evropski praksi, se vračamo v balkanizem ( naj mi nekateri oprostijo za uporabo tega izraza). Namesto k izboljševanju in nadgradnji obstoječega, so vinjete evropsko primerljiv korak nazaj. Nekatere izjave in informacije iz evropske komisije kažejo, da že tudi v Bruslju pozorno spremljajo naša ravnanja.
Res je, da je sedanji sistem cestninjenja marsikje in za marsikoga nepravičen. Tudi bivši LDS-ovci imajo prste vmes pri različnih cestninskih sistemih, marsikatera cestninska postaja je padla zaradi pritiskov nekaterih politikov ( pa ne samo LDS -ovih ), vendar zaračunavanja uporabe avtocest z uporabo vinjet ne bomo naredili nič bolj pravičnega. Tisti, ki se ogromno vozijo po AC bodo zadovoljni in se muzali, tisti, ki jih poredko zanese na kakšen avtocestni odsek se bodo jezili. Načelo pravičnosti bo nedvomno kršeno, posebej, ker ne uvajamo vinjet za krajše časovno obdobje ( teden dni, deset dni, mesec dni ).
Morda je pa le kakšna prednost takšnega plačevanja - uporabnike bo postopoma navajal na dejstvo ( ob pomoči učinkovite kontrole in visokih kazni ), da je potrebno za vse cestninske ceste plačati določen denarni znesek. In to bo morda olajšalo uvedbo cestninjenja v prostem prometnem toku, saj se pa takrat res ne bo mogoče izogniti plačevanju cestninskih cest. Vendar to še ni argument za podporo zakonu.
Vlada oz. ministrstvo za promet, je prestavilo nekatere številke, s katerimi je želelo prepričati nas poslance in javnost, da obstaja izračun, ki zagotavlja, da ni dvomov o odgovoru na vprašanje,kolikšen bo finančni učinek vinjet in kako se bo to poznalo pri obveznostih DARSA. Razen poenostavljenega izračuna, da bodo skoraj polovico potrebnih sredstev pobrali s cestnino za tovornjake in da bo prodanih 800.000 letnih vinjet in 2.500.000 polletnih vinjet, kar bi naj zagotovilo, da bomo pokrili vse obveznosti in potrebe, kljub vztrajanjem poslancev naj bodo številke natančnejše, po posameznih vstopnih točkah, mejnih prehodih....., s podatki niso postregli. Očitno pa avtorji zakona bolj kot na domače voznike računajo na tranzitne, turistične potnike, ki bi naj kupovali polletne vinjete. Če že obvezen nakup vinjete za tranzitne potnike na razdalji 45 km ceste med Šentiljem in Gruškovjem, na kateri je samo 9,6 km avtoceste ni sporen z našega zornega kota, bo pa z vidika diskriminatornosti zagotovo sporen za ostale članice evropske unije.
O tem, da bodo posledice uvedbe vinjet, v takšnih primerih nesporno prinesle spremenjene prometne tokove in preusmeritev avtomobilskega prometa na vzporedne državne, regionalne in lokalne ceste, ki ne prenesejo povečane prometne obremenitve in so tudi okoljsko bolj obremenjene ne dvomimo. Koliko civilnih iniciativ, ki se bodo kmalu organizirale in protestirale proti takšnim rešitvam in njenim posledicam, bo možno kmalu prešteti. Ali nam primer prekmurske iniciative v zvezi s prometom na državni cestni povezavi Lenart - Lendava ni dovolj.
Očitno ne!
Kljub temu, da vlada že sedaj ne more ponuditi zanesljivih izračunov prihodkov iz uporabe AC in ne more zagotoviti vzdržnosti finančnega sistema, vključno z obveznostjo vračila najetih kreditov, danes v nekaterih medijih ponovno beremo, da vlada namerava avtoprevoznikom ponuditi še dodatne popuste pri cestnini in s tem še bolj ogroža realizacijo programa vzdrževanja, izgradnje in vračila kreditov. To pa je nekonsistentnost, ki je ni več možno razumeti.
Vsi ti dvomi izraženi v našem stališču in neprepričljivi odgovori na ta vprašanja, nas v PK LDS vodijo k odločitvi, da prepuščamo odločitev o glasovanju lastni presoji posameznega poslanca.
