Državna poroštva za finančno stabilnost euroobmočja
V Poslanskem klubu LDS podpramo predlog zakona o poroštvih Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evroobmočju. Po našem mnenju gre pri tem zakonu za strateško vprašanje Slovenije kot članice Evropske unije in evrskega območja.
Podobno kot smo bili že soočeni s to problematiko pri sprejemanju zakona o posojilu Grčiji, gre za potencialno reševanje dolžniških težav držav članic evrskega območja, ki so zaradi javnofinačnih dolgov prišle v situacijo, ko na mednarodnih kapitalskih trgih več ne uspevajo pridobivati zadostnih sredstev.
Ob tem opozorjam, da pri tem zakonu ne gre samo za vprašanje Slovenije, čeprav nam mora biti to v ospredju, temveč za stabilnost celotnega evrskega območja, ki s temi poroštvi skupaj z drugimi članicami vzpostavlja mehanizem izhoda v sili.
Kot je bilo na Svetu Evropske unije 10. maja 2010 dogovorjeno, bodo države članice območja evra ustanovile posebno družbo, ki bo lahko najemala kredite oziroma izdajala dolžniške vrednostne papirje z namenom zagotavljanja finančne pomoči v obliki posojil državi članici.
Ker v evropski zakonodaji ni pravne podlage, moramo države članice vzpostaviti notranje-pravne pogoje, kar bomo storili s sprejetjem predlaganega zakona. Ta med drugim v novo ustanovljeni družbi, ki bo plasirala posojila, določa kapitalsko udeležbo RS. V tej družbi bo vsaka država članica območja evra imela kapitalski delež, kar za Slovenijo znaša 0,47 %, torej takšen delež kot ga ima v Evropski centralni banki. Ta novoustanovljena družba - European Financial Stability Facility - bo za namene zagotavljanja finančne stabilnosti sklepala posle s poroštvom držav članic euroobmočja v skupni višini do 440 milijard EUR. Za Slovenijo to pomeni, da bo izdala poroštva v skrajni višini do nekaj več kot 2 milijardi EUR. Po pogajanjih z Evropsko komisijo in v sodelovanju z ECB bo ta firma sklenila posojilno pogodbo z državo, ki bo za posojilo predhodno zaprosila.
Pri tovrstnem mehanizmu so za nas najbolj pomembna varovala, in sicer kot je zapisano, da program financiranja soglasno sprejmejo države dajalke poroštva, odločitev o posameznih izdajah poroštev za instrumente financiranja znotraj programa financiranja pa sprejmejo države dajalke poroštev z 2/3 večino.
Pri tem je nujno, da se bo morala država članica, ki bo prejela posojilo od novoustanovljene družbe, zavezati k izvajanju strogega programa ekonomskih politik. Pri tem v PK LDS na Vlado Republike Slovenije naslavljamo poziv, da naj bo pri potrjevanju tovrstnih programov izredno natančna, dosledna in stroga, saj menimo, da lahko države lahko le same z lastnimi reformami dokončno sanirajo javnofinančne težave.
V PK LDS smo še mnenja, da mehanizem predstavlja kratko - oz. srednjeročni ukrep za stabilizacijo kapitalskih trgov in preprečitev dodatnih šokov. Prav tako menimo, da morajo temu ukrepu slediti še pomembnejše institucionalne spremembe na ravni Evropske unije oz. evrske skupine, ki bodo v prihodnje preprečevale tovrstna prekomerna zadolževanja držav. Po našem mnenju bo potrebno močno prevetriti pakt stabilnosti in vnesti ustrezna varovala ter močne sankcije, ki bodo države prisilile k spoštovanju proračunskih in javnofinančnih omejitev.
