Na pogovoru pred 8. marcem kritično o predlogu zakona o socialnih prejemkih

Ljubljana, 4. marca (STA) - Predlagani zakon o socialnih prejemkih, ki je v javni razpravi, še zmanjšuje dostop do socialnih prejemkov. Kdor pa ne bo imel sredstev, se bo znašel na svoj način in slej ko prej bo država morala dajati več za represijo, je na pogovoru pred 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk, dejala predavateljica na Fakulteti za socialno delo Vesna Leskošek.

"Država bo morala torej več nameniti za policijo, za zapore. To se zgodi v vsaki državi," je Leskoškova dejala na pogovoru, ki sta ga organizirala odbor za politiko enakih možnosti pri LDS in svetniški klub ljubljanske LDS.

Opozarja, da je tveganje za revščino pri ženskah večje kot pri moških. Še zlasti so tveganju izpostavljene samske matere z enim ali več otroki, starejše od 65 let in pa brezposelne samske ženske.

Poudarila je boljšo izobraženost žensk v primerjavi z moškimi, vendar pa po drugi strani ženske težje dobijo zaposlitev za nedoločen čas oz. jo izgubijo hitreje kot moški.

Ideologija materinstva pravi, da so ženske najprej matere in skrbnice, šele potem nekdo, ki konkurira na trgu delovne sile, je dejala. "Po tej ideologiji mora ženska najprej poskrbeti za otroke, šele potem lahko dela," je pojasnila Leskoškova.

Novost današnjega časa je po njenih besedah to, da zaposlitev ne pomeni več izhoda iz revščine. "Lahko si zaposlen, pa si še vedno reven," je dejala. "Danes po vsej Evropi govorijo o zaposlenih revnih. V Sloveniji bi bili to zaposleni s plačo, nižjo od praga revščine, ki je 562 evrov."

Revščina vpliva tudi na zdravje, tako psihično kot fizično, je opozorila. Revne ženske po njenih besedah pogosteje zbolijo npr. za depresijo in za rakom.

V razpravi so navzoči med drugim opozorili na nujno ohranitev rezultatov, ki jih je uspelo doseči ženskam v Sloveniji, tako med drugim glede porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka ali glede organiziranosti vrtcev. Izpostavili so še potrebo po bolj dejavni vlogi civilne družbe, pa tudi to, da se je treba za pravice nenehno boriti.

Vesna Leskošek je leta 2001 doktorirala na temo Feminizem prvega vala na Slovenskem (do 2. svetovne vojne). S Srečom Dragošem pa je objavila knjigo Družbene neenakosti in socialni kapital.