Predlog obtožbe predsednika republike pred Ustavnim sodiščem je zloraba Ustave
V Državnem zboru Republike Slovenije je danes potekala razprava o Predlogu obtožbe predsednika republike pred Ustavnim sodiščem zaradi kršitev Ustave in hujših kršitev zakona, ki sta jo zaradi po njihovem mnenju spornega odlikovanja Tomaža Ertla vložili poslanski skupini SDS in SLS. Stališče poslanskega kluba LDS je predstavil vodja kluba mag. Borut Sajovic.
Predlog stališča poslanskega kluba LDS
Prvo ustavno obtožbo v zgodovini samostojne Slovenije spremlja zelo značilna poteza enega od političnih polov, ki generira in vzdržuje nov potencial razdora – boj za priznanje za osamosvojitveni trud in zasluge, v katerem si nasproti stojijo plemeniti znanilci pomladnih sprememb na eni ter njim nenaklonjeni, k ohranjanju statusa quo usmerjeni mračnjaški zanesenjaki starega kova in režima na drugi strani. Prve odlikuje resnicoljubnost, transparentnost ter zavzemanje za človekove pravice ter vladavino prava, medtem ko so drugi bolj pristaši spletk, temnih hodnikov ter demokratičnega govoričenja s skrito figo v žepu.
Tokrat se je na tnalu znašel sam predsednik republike, dr. Danilo Türk, ki naj bi s svojim odlikovanjem Tomaža Ertla za njegovo vlogo v akciji Sever kršil skoraj celotno drugo poglavje ustave – negiral naj bi torej celoten katalog človekovih pravic. Mnenja o ustreznosti podelitve priznanja so seveda različna, in v sodobni demokratični družbi nedvomno težko najdemo bolj ustrezen forum za njihov pluralizem ter svobodo mišljenja ter govora na sploh, kot je to parlament. Vendar pa je v neumornem bombardiranju z različnimi, medijsko všečnimi krilaticami, ter posluževanju instituta ustavne obtožbe zaznati komaj prikrito tendenco, da se postavi enačaj med grehi in zločini nekdanje SDV ter demokratično izvoljenim predsednikom države, ki je povrh vsega s svojim preteklim delovanjem v različnih vlogah nedvomno veliko prispeval k varstvu človekovih pravic. Kolateralna škoda tega političnega obračunavanja in diskreditacije na koncu ne bo le ugled institucije predsednika države, temveč tudi izjemno pomemben institut ustavne obtožbe, preko njega pa ne nazadnje še parlament in njegova nadzorna vloga. Odgovoren in preudaren politik, ki je resnično zavezan temeljnim demokratičnim načelom, te meje nikdar ne bi prestopil.
Po vseh težkih besedah, gorečemu nestrinjanju ter pozivih k pomladi na ulicah se je preprosto morala zgoditi še ustavna obtožba – njeni vlagatelji bi v nasprotnem primeru v očeh javnosti delovali zelo neprepričljivo in nedosledno, zato tega vlaka preprosto niso več ne sposobni ne pripravljeni ustaviti. Ob vseh ostalih dejanjih in besedah se je morda potrebno vprašati, če je strojevodja sploh še v kabini …
Vsakdo ima pravico do svojega mnenja o dejanjih predsednika republike. prav tako ima vsak pravico ta svoja stališča deliti z širšo javnostjo. Ne nazadnje je to ena od tistih pravic, ki se nam je zdela tako pomembna, da smo zaradi nje bili pripravljeni oblikovati tudi lastno državo. Državo, katere temelj in garant je ustava. Ustava, ki nam v kontekstu te obravnave sporoča sledeče:
- Ustava Republike Slovenije predsedniku republike podeljuje pristojnost podeljevanja odlikovanj
- Ustava Republike Slovenije predsedniku republike ne določa, komu ta odlikovanja podeljuje in komu ne
- Predsednik republike je pri teh svojih odločitvah suveren - to suverenost črpa iz volje ljudstva, ki jo ljudstvo izrazilo na svobodnih in demokratičnih volitvah, kjer mu je podelilo mandat, da opravlja to pomembno funkcijo.
Ali si g. Ertl zasluži odlikovanje ali ne, je lahko stvar presoje vsakega posameznika in je stvar razprave.
Ali je predsednik republike kršil Ustavo RS pa ni stvar presoje vsakega posameznika. Je stvar Ustave, je stvar pravnega reda Republike Slovenije in je stvar pristojnosti, ki jih ta Ustava in ta red temu predsedniku podeljujeta.
Odločitev predsednika republike komu podeliti priznanje je stvar njegove osebne presoje, ne pravne presoje. Prav tako kot je stvar njegove osebne presoje odločitev katerega obsojenca bo pomilostil. V obeh primerih odločitev ni omejena s pravnimi pravili, je njegova suverena osebna pravica. Odločitev predsednika republike v teh primerih se zato ne presoja po pravnih pravilih in sodbe o utemeljenosti podelitve odlikovanja ne more izreči Ustavno sodišče in Državni zbor - izreka jo ljudstvo na neposrednih volitvah.
Predlog obtožbe predsednika republike pred Ustavnim sodiščem je zloraba Ustave. Je zloraba postopka obtožbe pred Ustavnim sodiščem. Je zloraba inštituta predsednika republike. V gradivu, ki so ga ob predlogu obtožbe pred Ustavnim sodiščem pripravili naši opozicijski kolegi namreč ni niti enega argumenta iz katerega bi izhajalo, da je predsednik republike kršil Ustavo. Da je tako, ni čudno, saj ga ne more biti, Ustava predsedniku republike namreč daje pravico, da odlikovanja podeljuje, ne da bi mu pri tem nalagala kakršnekoli omejitve, zato teh omejitev tudi ne more kršiti.
In zaradi tega v poslanskem klubu LDS Predlog obtožbe predsednika republike pred Ustavnim sodiščem ne bomo podprli.
