Kacin predstavil svoj predlog razmejitve na morju

Evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS) je danes v Ljubljani predstavil svoj predlog morske razmejitve med Slovenijo in Hrvaško. Predlog temelji na razdelitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) - kakršen delež je država dobila na kopnem, takšen delež naj dobi tudi na morju, utemeljuje Kacin.

Kot je spomnil Kacin, je cona A STO v skladu z Osimskimi sporazumi pripadla Italiji, cona B pa Jugoslaviji, pri čemer sta si kopno te cone B razdelili republiki Slovenija in Hrvaška, danes samostojni državi. Na Slovenijo je pripadlo 47,6 odstotka, na Hrvaško pa 52,4 odstotka od skupno 516 kvadratnih kilometrov ozemlja.

To formulo delitve bi po Kacinovem mnenju lahko uporabili tudi pri razdelitvi akvatorija te cone, ki je skupaj obsegal 786 kvadratnih kilometrov morja. Sloveniji bi tako pripadlo 374 kvadratnih kilometrov morja. Evropski poslanec je pri tem še poudaril, da je cono B STO dobila Jugoslavija, ne današnji Slovenija in Hrvaška, in da morje ni bilo nikoli razdeljeno. "To pa je zdaj mogoče razdeliti ob 'zdravi logiki' in upoštevanju načela pravičnosti," je prepričan Kacin.

Kacin je na današnji novinarski konferenci predstavil tudi zemljevid, kako bi lahko tovrstna razdelitev izgledala. Za osnovo je vzel sporazum Drnovšek-Račan, pri čemer bi Sloveniji pripadlo 80 odstotkov Piranskega zaliva, nato pa bi se mejna črta pomaknila proti jugu, proti točki T5, kjer se začenjajo mednarodne vode.

Predlog Kacina je pravzaprav zelo podoben sporazumu Drnovšek-Račan, le da bi bil "vodni dimnik", ki ga je predvideval ta sporazum, slovensko teritorialno morje, ne pa mednarodne vode. Toda po drugi strani so možne številne različice, kako bi določili mejo; lahko bi bil Piranski zaliv tudi v celoti slovenski, ali pa bi bil razdeljen na pol - bistvo je, da bi Slovenija imela omenjenih 47,6 odstotka omenjenega akvatorija, poudarja Kacin.

Kacin je še poudaril, da ta predlog govori o vsebinskih rešitvah in ne nasprotuje posredovalnemu procesu, ki ga vodi evropski komisar za širitev Olli Rehn. Na tej ravni se išče rešitev glede okvira, kako se bo spor reševal, ta predlog pa ponuja možnost, kako bi rešitev lahko izgledala, je pojasnil Kacin.

Državi pa bi morali doreči svoje strateške interese, je še poudaril. Za Slovenijo je to zagotovo stik z odprtimi vodami. Za Hrvaško je bil ob sklepanju sporazuma Drnovšek-Račan stik z Italijo. Če se želi to ohraniti, se državi lahko ustrezno sporazumeta, podobno kot sta se v omenjenem sporazumu, ki sicer ni bil nikoli dokončno sklenjen. Za Slovenijo je bil sprejemljiv, za Hrvaško pa ne.

"Če se izziva lotevamo racionalno, damo čustva na stran, imamo kar obilo možnosti za različne kompromise. Če bi se državi takega izziva lotili kot ene od prioritet, sem osebno prepričan, da politične elite v obeh državah tudi svoje javno mnenje lahko zelo hitro pridobijo za tako racionalno rešitev, ki lahko po tem dolgoletnem zavlačevanju dokončne rešitve razbremenijo odnose med obema državama," je prepričan.

Zavrnil je tudi ugotovitve, da bi bil lahko njegov predlog v nasprotju z mednarodnim pravom. Mednarodno pravo kreirajo države in če se državi dogovorita, "lahko vedno vzpostavita judikat in pomorsko prakso, ki se vpelje v mednarodno prakso in s katero prispevata k reševanju podobnih zapletov".

"Dve zreli državi, ki se pripravljata na to, da bosta sodelovali znotraj EU, se lahko vedno dogovorita karkoli, le da to ne gre na škodo tretjega. In tukaj ne gre za škodo tretjega," je še prepričan Kacin.