Koalicijski poslanci za izredno sejo o oceni ustavnosti posledic referenduma
Ljubljana, 7. aprila (STA) - Koalicijski poslanci so vložili zahtevo za sklic izredne seje DZ glede ocene ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve novele zakona o odvetništvu. Po njihovo bi bila z zavrnitvijo novele ogrožena pravna pravna varnost državljanov v primerih brezplačne pravne pomoči oz. zastopanja po uradni dolžnosti.
Poslanec SD Miran Potrč je pojasnil, da je po njihovem mnenju v nasprotju z ustavo, če državljani ne morejo v celoti uveljavljati pravne varnosti preko zastopanja po odvetniku, tudi če so socialno ogroženi. Ob tem je po njegovih besedah ogrožena pravna varnost, če sodišča ne morejo voditi kazenskega postopka v primerih, ko je nujno potrebno zastopanje po uradni dolžnosti, kot je pripor, preiskovalni zapor, privedba pred preiskovalnega sodnika in podobno.
V nasprotju s pravno varnostjo je po mnenju koalicijskih poslancev tudi, če bi morala država, zaradi nesorazmerno visokih tarif pri revizijah, plačevati odvetnikom tudi nekajkrat višje zneske kor doslej. Zato koalicijski poslanci predlagajo, da DZ na izredni seji razpravlja in odloča o zahtevi DZ, da ustavno sodišče presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve novele zakona o odvetništvu ali zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice.
Posledice neuveljavitve novele zakona o odvetništvu so po Potrčevem mnenju nesporne, "ustavno sodišče pa naj presodi, ali so te posledice tolikšne, da bi bila ogrožena pravna varnost in s tem pravne vrednote in zato ne dovoli referenduma, ali se odloči drugače".
V poslanski skupini LDS menijo, da gre za zlorabo referenduma za ceneno nabiranje političnih točk pred volitvami in pa za demagogijo o odvetniških tarifah, je na skupni novinarski konferenci dejal vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic. Kot je pojasnil, popravljajo slab zakon nekdanjega ministra za pravosodje Lovra Šturma, ki je omogočal bogatenje velikih odvetniških pisarn in nenormalne odvetniške tarife.
Zakon o odvetništvu, ki je začel veljati 1. novembra lani, je omogočil, da se odvetnik in njegov klient prosto dogovarjata odvetniških tarifah nad zneskom 20.000 evrov. Po besedah Sajovica je bil pred tem maksimalni znesek po odvetniški tarifi 3000 točk oz. 1377 evrov, po uveljavitvi Šturmovega zakona pa se je višina zahtevkov "drastično povišala".
Lani so tako zahtevki znašali od 6500 do 32.000 evrov oz. v desetih primerih celo od 36.000 evrov do 180.000 evrov, je pojasnil. Po mnenju LDS je bolje, da ceno in dogovore z odvetniško zbornico, "ki v tem primeru izkorišča razmere in težke čase", potrjuje minister za pravosodje, kot pa poslanci.
Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je med drugim poudarila, da so v poslanski skupini Zares izjemno kritični in ogorčeni nad ravnanjem odvetnikov. Pri tem je opozorila predvsem na del, "ko kažejo na izkoriščanje situacije in delno neetičnega ravnanja, saj izsiljujejo državo, ki se je znašla zaradi Šturmovega zakona v nezavidljivi situaciji". Država po njenih besedah nima vzvodov, da bi zagotovila obveznost odvetnikov za zastopanje po uradni dolžnosti oz. v brezplačni pravni pomoči.
Po njenih besedah je bil Šturmov zakon "medvedja usluga" za državljane. Kot je dodala, je zakon znižal odvetniške tarife samo pri tarifah za brezplačno pravno pomoč in pri zadevah do 2000 evrov, podatki pa kažejo, da so se prihodki odvetnikov bistveno povišali pri zadevah nad 20.000 evrov.
"Odvetniki v tem trenutku ne živijo slabo", prav zato pa so se odločili, da ne opravljajo brezplačne pravne pomoči, zastopanja mladoletnikov in zastopanja po uradni dolžnosti, ki so slabše nagrajevane, oz. "grozijo, da teh stvari ne bodo izvrševali", je navedla Zalokar Oražmova.
Po mnenju PS Zares pri zahtevi za referendum ne gre za odvetniške tarife, bistveno je vprašanje ponovne vzpostavitve obveznosti zastopanja odvetnikov po uradni dolžnosti. Pri tem so namreč najbolj prikrajšani prav ljudje, ki imajo najmanj denarja oz. so na obrobju, je dejala poslanka Zaresa in dodala, da njim država ne omogoča pravnega varstva. Opozorila je še, da lahko zaradi neizvrševanja zagovorništva po uradni dolžnosti zastane vrsta sodnik in predkazenskih postopkov.
V poslanski skupini DeSUS ne podpirajo referenduma, podpirajo pa novelo zakona o odvetništvu, je dejal poslanec DeSUS Anton Urh. Šturmov zakon je po njihovem mnenju povzročil nekaj težkih situacij in spravil v slab položaj ljudi, ki imajo majhne prejemke. Med njimi je Urh izpostavil upokojence in socialno šibke.
Novela po njegovih besedah vsakemu omogoča pravno varnost in brezplačno zastopanje odvetnika. Pri revidiranju javnih naročil pa se bo z novelo vzpostavilo drugačno stanje, zato poslanska skupina DeSUS podpira novelo in zavrača referendum, je še dejal Urh.

















