Kacin bo na probleme slovenske manjšine v Italiji opozoril Evropski parlament
Ljubljana, 12. decembra (STA) - Evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS) je danes kot nedopustno ravnanje italijanskih oblasti ocenil incident v slovenski osnovni šoli pri Trstu, ki so jo zaradi uporabe slovenske trobojnice pri otvoritvi jedilnice obiskali celo karabinjerji. Zahteval je odziv zunanjega ministrstva, napovedal pa je, da bo o tem spregovoril v Evropskem parlamentu.
Kot nedopustne je Kacin označil tudi ukrepe italijanske vlade v zvezi z zmanjševanjem sredstev za delovanje slovenske manjšine v Italiji. "Gre za nerazumljive ukrepe italijanske vlade (...) Italija s tem kaže zelo slabo podobo v EU," je menil.
Izrazil je pričakovanje, da bo v zvezi s tem ukrepal minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. "Država mora vendarle ukrepati po institucionalni ravni ne pa po t.i. parakanalih, čemur smo bili priča te dni in imeli tudi enormno velika in nerealna pričakovanja," je dejal evropski poslanec in kritiziral tudi četrtkove pogovore med predsednikoma obeh vlad, Borutom Pahorjem in Silviom Berlusconijem, o katerih zdaj oba po Kacinovih besedah govorita nasprotno.
Napovedal pa je še, da bo poskusil na probleme slovenske manjšine v Italiji opozoriti tudi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu prihodnji teden.
Posebej pa je kritiziral torkov incident ob odprtju nove menze Osnovne šole Frana Saleškega Finžgarja v tržaškem predmestju Barkovlje, ko so zaradi uporabe traku v barvi slovenske trobojnice na šolo prihodnji dan prišli celo karabinjerji. "Kakšno sporočilo lahko dobijo otroci, če orožniki preiskujejo dogodek, ki je povezan z odpiranjem njihove jedilnice? To je resnično nedopustno," je menil evropski poslanec.
Opozoril je, da ko se je podoben incident zgodil pred leti, so oblasti tedaj podobno posredovanje karabinjerjev utemeljile na zakonodaji iz leta 1938. "Skratka na fašistični zakonodaji, ki je preganjala slovensko kulturo, identiteto, predvsem pa slovenski jezik."
"Ob tem pa želim kot evropski poslanec posebej poudariti, da je Trst poln kitajskih napisov. Na vsakem vogalu je vse v pisavi jezika Han in to seveda nikogar ne moti v Trstu. Moti pa, če nekdo uporablja slovenski jezik, moti, če se v slovenski šoli uporablja trobojnica, ki je znak slovenske ali pa slovanske pripadnosti. To je nekaj, kar ni v skladu s slovenskimi standardi, kar ni v skladu z evropskimi standardi," je bil zgrožen Kacin.
Zahteval je ukrepanje zunanjega ministra Žbogarja, pri tem pa je omenil tudi, da je po poročanju tržaškega dnevnika Il Piccolo slovenski konzul v Trstu Božidar Humar kritiziral dejanje ravnateljice omenjene šole, kar je po njegovem mnenju nedopustno. "Lahko, da navedba ni točna, ampak to je trenutek resnice za naše zunanje ministrstvo in za ministra Žbogarja, ki mora vendarle pokazati, ali bo ščitil interese Slovenije in ali bo skrbel za profesionalnost svojega diplomatskega zbora. Če so navedbe v Il Piccolu resnične, potem je treba ukrepati," je poudaril Kacin.
Podobno je v današnji izjavi za javnost opozoril tudi poslanec stranke Zares Franco Juri, ki se je vprašal, ali je konzul uresničeval navodila in ali so morda ta navodila prišla z MZZ. Tudi Juri je dejal, da je potrebno najprej preveriti, ali pisanje Il Piccola drži.
Kacin je sicer opozoril tudi, da dejstvo, da se predsednika vlad srečujeta in pričakujeta, da bosta rešila vprašanje financiranja dejavnosti slovenske manjšine v Italiji, ne more biti razlog, da Slovenija ne reagira "na stvari, ki so absolutno nedopustne". "Gre za načelno stališče; gre za pravico naše manjšine do lastne identitete (...) in gre vztrajanje pri izpolnjevanju obveznosti, ki so jih države same sprejele. To ni vsiljevanje slovenske politike. Gre za obveznosti italijanske države do svojih državljanov, v tem primeru tudi pripadnikov slovenske manjšine v Italiji," je pojasnil Kacin.
Namignil pa je tudi, da bi bilo potrebno spremljati, "kako bo v tem primeru reagiral Dunaj, ko gre za zaščito Južnih Tirolcev". "Tam bi se lahko kaj naučili," je poudaril in menil, "da so zaostrene gospodarske razmere, ko gre za nacionalne interese, lahko zgolj izgovor za pospeševanje asimilacijskih pritiskov".
Kritiziral pa je tudi uporabo "posebnih odposlancev" predsednika vlade pri reševanju zunanjepolitičnih problemov. "Vedno je tako, da kakršen koli obvod, parastrukture ipd., kakorkoli so že uporabljene dobronamerno, delujejo kratkoročno in dolgoročno destruktivno in zbijajo kredibilnost institucije, ki je v ustavi določena za tako poslanstvo," je menil. Dodal pa je še, da "če predsednik vlade s tako lastno odločitvijo na nek način poskuša onemogočiti ali slabiti lastna ministrstva, mora biti tudi deležen 'ukora pred izključitvijo'". Sicer ni želel konkretno komentirati poti Pahorjevega posebnega odposlanca Dimitrija Rupla v Rim, ampak je ocenil le, da "zdaj ni pravi trenutek", da bi minister Žbogar uporabljal posebne odposlance za reševanje problemov v odnosih z Italijo.
