Seja sveta LDS

09.12.2008 | maja2

Logika kaze na to, da gre za POVEZAVO med nerazumljivim cudnim ravnanjem Pahorja pri imenovanju Rupla za nadomestnega ZUNANJEGA MINISTRA (zdaj v tej situaciji se pot v Rim) ter Erjavca in skupaj z njim MORSove ekipe na Ministrstvu za okolje (lazje pridobivanje dovoljenj in umescanje NATO poligonov na Pokljuki, baze v Cerkljah in NATOve pomorske vojaske baze v Luki Koper)
ter norimi nesmiselnimi nakupi dolocen vojaske opreme ze od casa osamosvojitve naprej.

Da je sel Rupel v Rim pomeni, da ima v zepu tako mocnega aduta, da z njim lahko potunka se marsikoga. Nekdo celo bivso in sedanjo vladno ekipo drzi za vrat.

LDS, ZARES in DESUSovi poslanci, ukrepajte!



Pahor naj odstopi in prepusti svoje mesto nekomu, ki res nima s tistimi storijami iz starih casov prav nic.

09.12.2008 | Članica LDS

Vzemite resno sledeče stvari:
1. Ravnanje Pahorja in sestavo njegovega kabineta, kar je norčevanje iz ljudi. (Ljudje pravijo, da so volili Boruta, dobili pa Borata, kar ni zgolj britje norca).
2. nezadovoljstvo članov LDS z delovanjem Mestnega odbora LDS in nasploh šibka povezanost s člani. Prenekateri razmišljajo tudi o izstopu.
3. Razmislite o paradigmi dr. Ziherla ali z drugimi besedami, kako se odzvati na problematično ravnanje in vedenje predsednika vlade.

10.12.2008 | Egidij Šinkovec

Debata na Svetu stranke je pokazala na značilno LDS držo večine prisotnih. Vsekakor je potrebno pozdraviti kritično in konstruktivno diskusijo vseh sodelujočih, samo smeri kam naj gremo in kaj smo sedaj, ko smo vladna stranka, ni bilo moč zaznati.
Obstaja namreč zelo velika nevarnost, da se bo stranka zlila z delovanjem ministerstev katere vodimo in bo kot taka postala cehovsko prepoznavna, izgubila pa bo svojo široko platformo stranke, ki odpira prostor za nove izzive in zanje nakazuje, ponuja tudi odgovore.
Prav zato je bila na mestu pobuda dr. Pirjevca, da v najkrajšem času opravimo diskurz o umeščenosti LDS v slovenskiem političnem prostoru ali še bolje, diskurz o tem kam želimo LDS umestiti v tem prostoru.
Nabor pozicioniranja od leve do desne opcije, ki je odvisen od konteksta obravnavanih vsebin, je sicer zelo liberalen pristop, vendar nam ne omogoča zadostne prepoznavnosti, edinskosti LDS kot stranke z izdelanim političnim portfeljem. To, nenazadnje, bega naše člane in pušča pred vrati potencialne nove, ki tako ne uspejo umestiti svojih vprašanj v politično platformo LDS.
Vsekakor je bilo dejanja dr. Slavka Ziherla dejanje velike moralne zavesti in kot tako zelo čestno dejanje. Z njim je vizionarsko opozoril na nemogoče stanje, ki se generira v vlaldajoči kolaliciji. Odprl je vrsto vprašanj, ki presegajo okvire intimnih odločitev predsednika vlade, zato je potrebno zelo tankočutno prisluhniti in predvsem spremljati dogajanje in se zelo odločno odzvati na sleherno devijacijo, tako z opozorilom znotraj koalicije, kakor tudi z ustrezno javno prezentacijo stališč LDS. S takšnimi načelnimi stališči in postopki lahko LDS zagotovi sebi ustrezno prepoznavnost in predvsem politično kredibilnost znotraj koalicije. To je sporočilo, ki nam ga je Slavko poslal s svojim dejanjem in to je tudi obveza, da njegovo dejanje ni bilo zaman.
Odprto pa ostaja vprašanje odziva LDS na nastajajoče gospodarske in socialne razmere. Tukaj bo potrebno sprejeti stališča, ki ne bodo elitistična in predvsem ne v interesu ene elite (v kolikor že moramo govoriti o eliti, dajmo govoriti raje o elitah), na drugi strani pa moramo paziti na nevarnost populizma (čeprav je potrebno definirati tudi populizem; kaj je in do kje naj seže). Vsekakor stališče, ki je všečno večini volivcev ni nujno tudi populizem. Populizem nastane takrat, ko zavestno prilagajamo, odmikamo od dejanskega stanja, svoja stališča zato, da bodo všečna.
Sprejeti odgovorna politična stališča v času poglabljanja gospodarske in socialne krize je vsekakor odgovorno dejanje, posebej v razmerah, ko smo pripravljeni ta stališča tudi braniti in se resno zavzemati za njihovo udejanjenje. O takšnem, tenkočutnem sprejemanjem stališč govorim. Torej o stališčih, ki ne bodo nikogar izključevala in bodo ponudila zatočišče za sleherno koristno, dobro idejo, In tukaj je zopet na mestu predlog dr. Pirjevca o določitvi polaožaja LDS v slovenskem političnem prostoru, saj je prav to odgovor na vrsto vprašanj, ki se odpirajo v teh negotovih časih.
Prav stranka, ki bo ponudila odgovore, ki bo odprla prostore za rešitve v teh težkih časih bo tista stranka, ki si bo (brez populizma) zagotovila zaupanje in tudi podporo državljank in državljanov. Vsekakor pa se pojavi nevarnost, da bodo odgovori preveč strokovni, da bo prostor pretesen za umestitev poglavitnih vprašanj vanj ali celo, da bo izključujoč za posamezne družbene integrale.
Primerno bi bilo pozvati k oblikovanju predlogov, k kontribuciji idej, in potem opraviti presek stanja, ki naj definira novo politično platformo LDS. Vsekakor pa bi bilo v tem procesu modro ozreti se okoli sebe in ugotoviti, kaj volilno telo pričakuje in čemu nasprotuje in to tudi upoštevati pri snovanju naše politike.
Moj predlog je, da naj gre diskurz v projekte najširše družbene sfere, ki zadevajo življenje tako rekoč slehernega državljanja in se ga tudi intimno dotikajo, tako v njegovem socialnem, poklicnem, kariernem, družinskem življenju ali še kako drugače.
Menim, da bi bilo primerno ponovno odpreti debato o slovenskem nacionalnem interesu, kot o enem od zelo širokih družbenih vprašanj. Paradigma bi lahko bila v definiranju tega interesa po meri človeka (slehernega; neglede na njegovo drugačnost ali posebnost) in to tako, da zagotavlja višjo stopnjo kvalitete življenja državljank in državljanov, Torej v funkciji človeka kot ustvarjalnega posameznika in ne v funkciji kapitala (kakor je to bilo definirano do sedaj), saj močno gospodarstvo z zelo veliko stpnjo prilagodljivosti temelji na zavzetih, vključenih, izobraženih (za svoje delo, kar ni ujno diploma) in predvsem motiviranih posameznikih. Močno, trdno in prilagodljivo gospodarstvo pa je recept za obvladovanje kriznih razmer.

11.12.2008 | sokrates

Odločitev o tem ali je že čas, da preidemo od kolektivizma (dr. Balažic) k individualizmu, je tudi pred stranko LDS. Če nam je ta korak uspel, v našem programu, pri kapitalu, pri gospodarstvu, zakaj nam ne more uspeti pri sociali, pri zdravstvu, pri pokojninah.

V Sloveniji se bomo z recesijo spopadli tako, da ne bomo nižali socialnih pravic, da jih niti ne bomo enotno evidentirali in naredili pregledne in da bomo povečali obremenitve gospodarstva, povišali prispevek za zdravstvo (dr. Križanič).

Novativen prispevek na poti v brezrazredno družboin izhod iz vladavine proletariata.

Namesto da bi razmislili kako preurediti podsistem zdravstva, pokojninskega zavarovanja, ga še vedno lepotičimo, kozmetično popravljamo in si s tem delamo nove probleme.

Tako pokojninci kot zavarovalničarji trdijo, da je potrebno zdravstva in pokojninstva očistiti socialnih pravic. Dogaja se namreč, da z rešilci prevažamo zavarovance na previjanje ran, hkrati pa ni prevoza in aparatur (ki so v rešilcih) za ljudi, ki so doživeli srčni infarkt. Temu se reče socialna pravica in te bodo sindikati (opomba: LDS JIH NIMA) branili z vsemi sredstvi. Za nepotrebne smrti seveda.

Pogrebnine in prevozi niso vezane na dohodke zavarovancev. Pred leti je LDS za nekaj mesecev uspela iz zakona v DZ odpraviti navedene pravice. Pa le za nekaj mesecev. Zmagali so ta rdeči. Solidarnost mora biti za vse, za bogate najprej, potem pa tudi za revne.

LDS sprejema odgovorna stališča, sivi panterji obžalujejo, da niso prišli v DZ in hkrati hvalijo socialistični del socialnega programa stranke. Mladi liberalni demokrati nimajo časa za poglobljene misli, saj je sedaj čas ko se deli.... Ostali člani LDS, ki nismo nadenaki, pa razmišljamo, kako naprej. Kako se umestiti v prostor, ki nas že DOLGO čaka, pripada. Nesmiselno se je prerivati v prostoru, ki je poln in kjer plapolajo rdeče zastave.

11.12.2008 | član sveta LDS

To vzklikam v odgovor na legitimno a za liberalno demokracijo popolnoma neustrezno politiko, ki jo zastopa pisec pred mano v prispevku "MI in JAZ".

"Socrates" zakaj ne greš raje v SDS? V bistvu še od tiste stranke ne bi pričakoval retorike, ki pravi, da je potrebno česarkoli "OČISTITI SOCIALNIH PRAVIC"!!!

Zagovarjati individualizem pomeni boriti se za pravice vsakega posameznika. Pomeni boriti se za podjetnika pa tudi delavca, izobraženca in brezposelnega, samohranilko, homoseksualca, drugače-religoznega in ostale deprivilegirane! Pravice in svoboda pripadajo vsakemu posamezniku pravi liberalizem.

Indiviualizem pomeni varovati posameznika pred tiranijami. Tudi pred tiranijo tržnega fundamentalizma. Pred enoumjem konca zgodovine.

Velike vrednote, kot so svoboda, človekove pravice in individualizem zlorabljajo socialni konzervativci, da bi legitimirali brezsrčno politiko socilnega darvinizma. Razen o ekonomiji ne znajo v pozitivnem duhu govoriti o ničemer.
Za SOCIALNO LIBERALNO LDS!

12.12.2008 | beno

Victor Hugo je dejal, da verjame, da bo prišel dan, ko bodo edina bojišča na tem svetu tržišča odprta za gospodarstvo in človečki duh odprt za ideje.

12.12.2008 | Egidij Šinkovec

Ena od temeljnih kategorij svobode posameznika je njegova sposobnost ekonomske neodvisnosti, oziroma njegova ekonomaska samozadostnost. V primeru slednje, postane večina eksistenčnih potreb obvladljivih in socialni korektivi kot taki marginalni, razen v segmentu zaupanja v sistem, oziroma v osebnem občutku, da družbeni dogovor ustrezno sistemsko obravnava socialno integriteto posameznika, predvsem takrat, ko se znajde v takšn situaciji, da to potrebuje. Prav zato mora biti sistem socialnih transferjev transparenten, razumljiv in predvsem dostopen, kar izključuje zlorabe in presečno obravnavo pravic. Torej mora biti sistem individualno naravnan in mora obravnavati posameznika kot celoto.
Takrat lahko govorimo o sodobnem liberalnem sistemu socialne ureditve. Vendar, kakor sem že na začetku omenil, je najuspešnejši socialni regulativ to, da si lahko vsak posameznik s svojim delom zagotovi dostojen, primeren, predvsem pa njemu ustrezajoč materialni položaj. Bolj kot je delo kot ekonomska kategorija tudi socialna kategorija, ki omogoča neodvisnost, torej bolj kot je delo tisto, ki osvobaja, manj je potrebno govoriti o kakršnihkoli ukrepih in socialnih politikah. Vendar, v primeru, ko rezultati dela - plača ne zagotavljajo niti skromnega preživetja (kar velja za več kakor 200.000 slovenskih delavcev in še enkrat toliko upokojencev, ki imajo tudi družine za katere morajo skrbeti) se enormno povečuje pritisk na socialne transferje raznih oblik. Tukaj govorim o celem spekteru socialnih korektivov, ki segajo od dejstva, da se za določen denar sploh ne izplača delati, ker je socialna podpora večja od plače, preko reševanja težav s "psihosomatskimi" vzroki za bolniški stalež pa tja do pomoči, ki jih ponujajo humanitarne organizacije. Gre za zelo izkrivljen pristop k kompleksnosti reševanja vprašanja sociale in kot tak predstavlja anahronizem, ki smo ga podedovali in ga nismo ustrezno modernizirali. Ta anahronizem pa sega vse od prepričanja, da zna država najbolje poskrbeti za posameznika, pa tja do teorij makroekonomistov, da je obvladovanje gospodarstva edino v manjšanju delavskih pravic in predvsem v zniževanju stroška dela.
To je preživeto razmišljanje, predvsem pa so se moderni kapitalizmi takšni ideologiji in načinu razmišljanja odrekli. In deklarativno smo se ga odrekli tudi v Sloveniji s tem, ko smo se odločili za spremembo družbenega dogovora. Odstopanje se je začelo takrat, ko ostali, predvsem okonomsko gospodarski procesi niso sledili družbenim spremembam in so začeli reševati nastale težave tako, da so skušali restavrirati stanje katerega smo kot družba hoteli spremeniti.
Sedaj smo "nekje vmes"; med pritiski gospodarstvenikov, da nastale razmere (namenoma ne govorim o gospodarski krizi, saj je slednja produkt nezaupanja v sistem) urejamo - rešujemo po utečenih, preživelih vzorcih, do potrebe po izvedbi sprememb v sferi individualne zavesti, torej v smeri večje osebne svobode in neodvisnosti, v smeri osvobajanja posameznika, Prav slednje, potreba po osvobajanju posameznika, je posledica večletne liberalne klime (upravljanja LDS) v naši družbi.
To so nekatera vprašanja na temo razvoja socialne ureditve. Rešitve je potrebno poiskati, dati odgovore in to je izziv za LDS. Odpreti prostor takšnim diskusijam in potem ponuditi ustrezne odgovore,