LDS o zakonu o odvetništvu in zakonu o odvetniški tarifi ter spremembah zakona o vrtcih

Na novinarski konferenci LDS sta podpredsednica Zdenka Cerar in poslanec dr. Mitja Slavinec predstavila stališča stranke do predloga sprememb zakona o vrtcih, Zdenka Cerar in predsednik odbora LDS za pravosodje Aleš Zalar pa predlog zakona o odvetništvu in predlog zakona o odvetniški tarifi.

V LDS smo pozorno proučili predlog sprememb zakona o odvetništvu in zakona o odvetniških tarifah ter pripombe odvetniške zbornice in številnih uglednih odvetnikov in drugih pravnih strokovnjakov. Naše ugotovitve so naslednje:

1. Predlagane spremembe bodo odvetniške storitve podražile. Državljani in podjetja bodo torej za odvetniške storitve plačevali več kot doslej in ni prav, da minister za pravosodje tega javno ne pove. Omejitve, ki jih glede odvetniške tarife predlaga minister, bodo namreč veljale le za potrebe sodnih postopkov. To pomeni, da bo tista stranka, ki bo s tožbo uveljavljala svoj zahtevek in bo pravdo dobila, morala plačati za odvetnika bistveno več, ker tarifa omejuje višino zneska, ki ga bo dolžna povrniti stranka, ki bo pravdo izgubila. Dejanski učinek te spremembe bo ta, da bodo sodne postopke sprožali samo tisti, ki bodo dovolj premožni, da si bodo lahko privoščili drago zastopanje.
2. Sodni postopki se s predlagano spremembo odvetniških tarif ne bodo skrajšali. V civilnih postopkih, ki jih je največ, glavni problem ni v odvetniški tarifi pač pa v tem, da procesni zakon od strank in od odvetnikov ne zahtevajo, da se pogajajo preden začnejo pravdo in da iščejo alternativne rešitve spora. V povprečju bo civilni sodni postopek še vedno potekal vsaj na dveh glavnih obravnavah.
3. Analiza Pravne fakultete v Ljubljani o razlogih za trajanje kazenskih postopkov je odkrila, da ravnanje odvetnikov ni odločilni dejavnik trajanja teh postopkov. Dokler v kazenskem postopku ne bo uveden institut priznanja krivde, ki bi pomenil konec postopka in dokler bodo lahko stranke v kazenskih postopkih predlagale dokaze še v zaključnih govorih, se sodni postopki ne bodo skrajšali.
4. Predlagana reforma ne povzema nemškega modela odvetniške tarife pač pa gre dejansko za poljski koncept, ki sta ga nedavno izvedla dvojčka Kacziyinski in ki je popolnoma demontiral poljsko odvetništvo s tem, da je ukinil samostojnost poljske odvetniške zbornice. Zelo verjetno je zato, da se bo v Sloveniji zgodila podobna mednarodna blamaža in da bo vlada odstopila od predlaganega koncepta šele, ko bo intervenirala Evropska komisija, Sveta Evrope, Svet evropskih odvetniških zbornic in Mednarodno odvetniško združenje kar se je zgodilo na Poljskem.

Nekdanji ustavni sodnik in sodnik evropskega sodišča za človekove pravice dr. Peter Jambrek je pred leti opozoril, da je eno od najzanesljivejših spoznanj organizacijske teorije to, da se po vsaki organizacijski reformi več vpliva in moči znajde v rokah tistega, ki je reformo načrtoval in izvedel. Tudi predlagana reforma odvetništva gre v tej smeri in izrazito krepi moč politične oblasti torej vlade in parlamenta v razmerju do pomembnega dela pravosodja – odvetništva.

Oba zakona sta notranje protislovna, v mnogih delih tudi odvetnikom nerazumljiva, predvsem pa sta nerazumljiva za stranke, ki bodo najemale odvetniške storitve, saj je koncept odvetniške tarife zasnovan tako komplicirano, da bo stranka najprej morala najeti odvetnika, da ji bo raztolmači, koliko bo dolžna plačati, če bo najela odvetnika.

V kratkem času je to že drugi povsem ponesrečen poizkus te vlade oz. Ministrstva za pravosodje, s katerim se posega v avtonomnost in samostojnost določenega dela pravosodja, ki je izzval tako ostre reakcije. Prvi tak poskus je bila nedavna uveljavitev plačne reforme za sodnike.

V LDS tudi obsojamo način, na katerega je minister za pravosodje dobesedno pred izvršeno dejstvo postavil slovenske odvetnike, ko je javno povedal, o čem se z njimi ne bo pogajal in ko jim je dal na razpolago le nekajdnevni rok za pripombe na tako dramatične spremembe koncepta odvetništva.

V LDS zato Ministrstvu za pravosodje predlagamo, da predlagano zakonsko gradivo vrne nazaj v fazo usklajevanja z vsemi zainteresiranimi oz. prizadetimi akterji in da v pogajanjih in dogovarjanjih z njimi doseže rešitev, ki bo skladna z ustavo in ki bo primerno upoštevala interese odvetnikov in njihovih klientov.

Odbor za pravosodje pri LDS
Predsednik Aleš Zalar

STALIŠČE LDS DO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VRTCIH

V Liberalni demokraciji Slovenije ugotavljamo, da je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih še eden v vrsti nedodelanih in s socialnimi partnerji neusklajenih zakonov, ki jih v tem mandatu v parlament pošilja Ministrstvo za šolstvo in šport.

Zakona v LDS ne podpiramo, saj ocenjujemo, da znižuje standarde in raven kakovosti predšolske vzgoje, ki je v Sloveniji na zavidljivi ravni. Naj izpostavimo, da država opušča standarde, ki jih je terjela že v sredini devedesetih let. Namesto, da bi zagotovila potrebna sredstva za zahtevan standard 3 m2 igralnih površin na otroka, se mu je v podzakonskem aktu odpovedala oziroma njegovo izvrševanje prestavila v odmaknjeno leto 2010. Nedorečena in strokovno vprašljiva se nam zdi tudi rešitev t. i. varuha na domu. Menimo, da mora, predšolska edukacija, če naj bo kakovostna in evropsko primerljiva, združevati varovanje in vzgojo. Varuh na domu pa po našem prepričanju ne bo mogel zagotavljati primerljivih standardov z vrtci, pa naj bo to strokovna usposobljenost, potrebna infrastruktura ali zagotavljanje primerne prehrane, stopnje socializacije in drugo.

Opustitev sočasne prisotnosti vzgojiteljice in pomočnice v času počitka otrok je brez strokovnih podlag in predstavlja grob poseg v avtonomijo vrtcev. V praksi pa bo to med drugim lahko pomenilo tudi, da bodo morali nekateri otroci, ki sicer tega niso vajeni, med počitkom spet »na silo« spati. Glede financiranja predšolske vzgoje zakon ne odpravlja dveh največjih anomalij in sicer: - ne razbremeni družinskih proračunov družin, ki relativno največ plačujejo že za prvega otroka v vrtcu; - nepravične obremenitve lokalnih skupnosti. Manj razvite lokalne skupnosti so namreč v primerjavi z razvitejšimi kar dvakrat prikrajšane. Prvič so zaradi nižjih prejemkov njihovih občanov nižji prilivi v občinske proračune, nadalje pa morajo iz teh skromnejših proračunov, zaradi večjega števila socialno šibkih občanov, zagotavljati tudi veliko večji delež sofinanciranja za vrtce. Brezplačnemu drugemu otroku v vrtcu ne nasprotujemo, ocenjujemo pa, da gre za staršem všečen predlog, ob katerem imamo vsaj dva pomisleka. Zakaj vrtec ni, če si MŠŠ to lahko zares privošči, brezplačen za vse druge otroke? Ni namreč logično, da je ta pravica in njen časovni obseg odvisen od starostne razlike med brati in sestrami.

V LDS menimo, da bi z večjo selektivnostjo tega ukrepa, ker nekaterim staršem neplačevanje vrtca ne predstavlja bistvenega prihranka v družinskem proračunu, lahko zagotovili večji obseg sofinanciranja tistemu razredu, ki sedaj plačuje relativno največ. Torej tudi za prvega otroka, ki mladim družinam, ob ne prav visokih dohodkih in kreditih za stanovanje, predstavlja največje finančno breme.

V Liberalni demokraciji Slovenije opozarjamo na občutljivost in pomen urejanja predšolske vzgoje. Gre namreč za otroke, ki so v najbolj občutljivem starostnem obdobju, v katerem so tudi najbolj dovzetni za učenje in vzgojo. Prav kakovostna predšolska vzgoja, dostopna vsem, lahko najbolj izniči negativni vpliv različnih okolij, iz katerih otroci prihajajo, in socialnega položaja njihovih staršev, ter jim tako v čim večji meri zagotovi enake možnosti za nadaljnje izobraževanje in poklicne kariere. Glede na vse navedeno tovrstno spuščanje kriterijev in ravni predšolske vzgoje za nas nikakor ni sprejemljivo. V izogib škodi, ki bi jo tako nedomišljen zakon lahko povzročil, smo vložili tudi nekaj dopolnil.

Odbor za šolstvo in predšolsko vzgojo pri LDS
doc. dr. Mitja SLAVINEC